3 Yesusini topondopa nimbendo: “Eno Pulu Yemonga bokune sukundu ⸤anda kolepa ye nomi kingi⸥ Depisini[f] terimu mele nimbe molemo temanemo kanokolie temanemonga pulumu naa pilimeleye? Depisi kinie yu pea puringi yema kinie eno engelene kolkolie niringimuni, 4 Depisi Pulu Yemo molorumu sele ulkena sukundu pupe, Pulu Yemonga kumbi kerena lierimu pillawa kalolime lipe nomba, yu pea puringi yema sirimu noringila kanumu.[g] Kanu pillawa kalolimendo Pulu Yemone ungu mane te sipelie nimbendo:
5 “Ungu mane te pelemola. “Pulu Yemo popo tondoli yemane[i] koro mololi wale Sambatemanga Pulu Yemonga ulkena kongono telemele kinie Sambate walemanga ungu manemo pulue tolemele nalo aku kongono telemelemonga mongo naa pemba.” nimbe molemo[j] akumu naa lapilimeleye? 6 Nane enondo nimbu sikiru: Mele konde te[k] kinié pelemo akumu Pulu Yemo popo toko kalemele ulke tembelemonga olandopamo. 7 ⸤Pulu Yemone nirimu ungu te yunge bokune molemo mele isipe:⸥
11 Yesusini yemando topondopa nimbendo: “Sambate wale kinie ye tenga kongi sipisipi te murune topa manie mundumbe kinie sipisipi ari telemo yemone kundupe ola lipe memba naa ombáye? 12 Aku liemo sipisipi maniendopa mele, yemboma paa olandopa, akumunge Sambate wale kinie ulu peangama manda naa temoloye?” nirimu.
13 Aku nimbelie ki kolopa kukorumu yemondo nimbendo: “Nunge kimu sinio si.” nirimu kinie yemone yunge kimu sinio sirimu kinie yunge ki ekendo peanga lierimu mele ki keri lierimumu altopa kamu peanga lierimu. 14 Nalo ⸤Yesusini aku terimu kinie kanokolie⸥ Parisi yemane pena puku maku toko “Yu nambepo topo kondomoloye?” ningu aulke te kororingi.
24 Nalo aku niringi ungumu pilkulie Parisi yemane[v] ningendo: “Molo. Kurumenga nomi Belsipuli[w] mindi iye Yesusinge konopune molopalie yu tondolo silimo-na yuni kurume topa makorolemo.” niringi.
25 Enone aku siku konopuni pilieringi mele Yesusini pilipelie ⸤‘Yesusi ‘Setene-kinie opa pulue moloringimunge ‘Setenene yu naa lipe tapondolka.’ ningu paa piliengi!’ nimbe⸥ enondo nimbendo: “Yembo talape te konopu telune naa pupili molko suku-singine owe panjiku eno enono opa teko lupe lupe molemele kinie kanu talapemo pora nilimo. ⸤Molo⸥ kolea tenga yemboma molo ulke telune pelemele yemboma konopu telune pupili naa molko eno enono opa telemele kinie kanu yembo talapemo sungu siku yu-mele-mele molemele. 26 Aku sipela, Setenene[x] yunge kuru te makorolkanje aku telkamonga yunge talapemo kinie opa mele telka. Pe yunge talapemo nambepa kapola molemelaye? ⸤Pora nilke.⸥
27 “Ungu te piliengila! Nane Belsipulinge tondolomone kurume makorolio liemo enonga yemane nainge tondolomone kurume makorolemeleye? Akumunge ⸤enonga ye kurume makorolemele yemane ‘Pulu Yemone olio tondolo silimo-na olione kurume makorolemolo.’ ningu pilimele-na⸥ enone nando inikimili ungume kanu yemane pilku apurukulie “Eno kolo tokomele.” ninge. 28 Nalo sike Pulu Yemonga Minimuni na tondolo silimo-na nane kurume makorondu liemo Pulu Yemo ye nomi kingimu molopa yemboma nokomba walemo[y] eno molemelena koronga wendo omu.” ⸤nirimu.⸥
29 “Ungu te pea isipe: Ye enge nili tene yunge ulkemo nokopa kondolemo kinie ye tene we manda sukundu omba melema wa lipe meli pulimoye? Akumu manda molo. Ou wa noli yemone ye enge nilimunge kimbu kime ka topalie yunge ulkena manda omba melema wa limo kanumu.[z]
30 “Na naa lipe tapondolemo yembomone na-kinie opa pulue molemo. Yembo tene na lipe tapondopa ⸤kongi sipisipime⸥ sukundu naa limo yembomone ⸤kongi sipisipime⸥ topa bulu-balo silimo. 31 Akumunge nane enondo nikiru: Yembo tene ulu pulu kerime tepa, ungu taka tondopa nimbe kenjilimo ulume Pulu Yemone manda ‘Manie pupili.’ nimbe siye kolomba. Nalo yembo tene Pulu Yemonga Minimu nimbe kenjipe ungu taka tondomba ulume Pulu Yemone ‘Manie naa pupili.’ nimbe siye naa kolomba. 32 Manie Omba Mana Ye A Lierimu Yemo[aa] ungu taka tondopa ungu nimbe kenjilimo yembomo aku sipe ulu keri telemoma Pulu Yemone ‘Manie pupili.’ nimbe siye kolomba. Nalo Mini Kake Telimu⸤ni ulu te telemo kinie⸥ yembo tene ungu taka tondopa, opa tepa sipe ⸤“Yuni naa tekemo. Kurumenga nomi Setenene yu lipe tapondolemo-na aku telemo.”⸥ nilimo yembomo aku sipe ulu keri telemomo kinié kepe mulu ma pora nimbé wale kinie kepe ‘Manie naa pupili.’ nimbe paa siye naa kolomba.[bb]
39 Yesusini topondopa nimbendo: “Kinié mana molemele yemboma keri mindi molemele. Eno teko kenjiku Pulu Yemo liku su silimele yembomane “Pulu Yemone mindi ulu tondoloma manda telemo mele kanamili tei.” ningu na mawa telemele. Nalo ⸤Pulu Yemone na lipe mundorumu-ne ombo molkoro. Yu kinie tapu topo kongono telembolo mele[jj] lipe ora simbe ulu⸥ tondolo te wendo naa ombá. Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilipe yemboma nimbe sirimu ye[kk] Jona-kinie wendo orumu ulu akumuni mindi lipe ora silimo manda kanonge. 40 Oma awili tene Jona topa penge mundorumu kinie yu omamonga olona ipulueli tangoli wale yepoko molopa perimu ⸤kinie omamone yu nomu kélona meku topa wendo mundorumu kinie yu altopa we molorumu⸥ mele[ll] Manie Omba Mana Ye A Lierimu Yemo ⸤ono teko panjinge kinie⸥ aku sipe ipulueli tangoli wale yepoko mana sukundu pepalie ⸤lomboropa ola molomba⸥.[mm]
41 “Ou kolea awili Ninipa yemboma ⸤sike molko kenjeringi nalo Pulu Yemone ungu umbu tondorumu mele⸥ Jonane ⸤pilipe⸥ Ninipa yemboma pupe nimbe sirimu kinie pilkulie teko kenjeringi mele kanoko keri kanoko konopu alowa teko molko kondoringi.[nn] Aku teringimunge kinié molemele yembomane Jonanga olandopa ye te ya molemo yemonga ungumu liku su siku naa pilimelemonga kote walemo pe wendo ombá kinie Ninipa yembomane kotena angilku, kinié molemele yembomando “Teko kenjeringi. Mindili nonge kinie papu.” ninge.” ⸤nirimu.⸥
42 “Ou olio Isirele yembomanga ye nomi kingi Sollomono yu ye paa tondolo te molopa, yu ungu lupe lupema pilipe konginjelimu pepili molorumu mele kolea Sipa nokorumu ambo nomi kuinimu pilipelie, Sollomonone ungu peangama mindi nirimu mele pilimbendo yu kolea sulune molopalie ⸤Sollomono molorumune⸥ wale awisili aulkena pelipe orumu.[oo] Aku sipe terimumunge, ye nomi Sollomononga olandopa ya molemo yemone nilimo ungumu kinié mana molemele yembomane naa pilku, liku su silimelemonga kote walemo wendo ombá kinie kolea Sipa ambo nomi kuinimuni nimbendo: “Nane Sollomonone ungu peanga nirimu mele pilimbondo aulke sulune orundu nalo Sollomononga olandopa molorumu yemone nirimu ungumu eno naa pilku, liku su siringi yemboma aku teringimunge eno papu mindili nonge.” nimbé.”[pp] ⸤nirimu.⸥
48 Yesusini yundu topondopa ⸤ungu iko topalie⸥ nimbendo: “Nanga anumu naweye? Nanga angenupili nameleye?” nimbelie nirimumuni, 49 yu lombili andoli yemboma lipe ora sipelie nimbendo: “I yemboma nanga anumu kinie nanga angenupili kinie molemele. 50 Nanga Lapa, mulu koleana molemomone “Teangi.” nilimo mele pilku liku telemele yemboma nanga anumu kinie nanga angenupili kinie nanga kemulupili kinie molemelemonga aku sipu nikiru.” nirimu.
<- MATEYU 11MATEYU 13 ->- a Mako 2:23-3:6, LLuku 6:1-11.
- b Mako 2:23-28, LLuku 6:1-5.
- c bokumunge alsena anjokondo “37. Sabat”.
- d bokumunge alsena anjokondo “11. Farisi”.
- e Ou Pulu Pulu 2:3, Ungu Manema 23:25.
- f Juda yembomane pali, Parisime kepe, ‘Depisi yu Pulu Yemonga ye paa tepa kondolimu.’ niringi kanumu. Bokumunge alsena anjokondo “32.1. Pikinini Bilong Devit”.
- g Depisi ou ye nomi kingi naa molopili aku terimu (Ou Samuele 21:1-6).
- h ungu manemo LLipai 24:5-9.
- i bokumunge alsena anjokondo “34. pris”.
- j Kambu 28:9-10, Jono 7:22-23.
- k Ya “mele konde te olandopamo” molopa, inie anjokondo 12:41, 12:42, “olandopa ye te” molemo kanu unguselo Giriki ungune ungu lupe lupe molemo nalo ungu pulumu telu. Ya 12:6 molemo akumu, ou yembomane ‘Pulu Yemo kinie kapola kapola molamili.’ ningu ulke tembelena suku puku ulu mare teringi. Nalo tembelemo kinie tembelemonga ulume kinie manie. Yesusi orumu kinie wale konde te wendo orumu. Kinié yembomane ‘Pulu Yemo kinie kapola kapola molamili.’ ningu Yesusi molemona pulimele. Yu olandopa. Yuni olionga nimbe tenderimu olandopa.
- l inie yakondo 9:13, Osia 6:6.
- m bokumunge alsena anjokondo “32.3. Pikinini Bilong Man”.
- n Mako 3:1-6, LLuku 6:6-11.
- o Mako 3:7-11, (LLuku 6:17-19).
- p bokumunge alsena anjokondo “35. profet”.
- q bokumunge alsena anjokondo “2. arapela lain”.
- r Kamaye kinie tepe-llameselondo ungu iko torumu. Yesusini yembo tondolo naa pulimoma iri naa topa mindili lipe naa simbendo aku nirimu.
- s Aisaya 42:1-4. Bokumunge alsena anjokondo “28. nem”.
- t akumunge 12:22-30 LLuku 11:14-23; 12:24-32 Mako 3:22-30.
- u bokumunge alsena anjokondo “32.1. Pikinini Bilong Devit”.
- v bokumunge alsena anjokondo “11. Farisi”.
- w inie yakondo 9:34. Setenendo niringi, bokumunge alsena anjokondo “4. Belsebul”.
- x bokumunge alsena anjokondo “42. Seten”.
- y bokumunge alsena anjokondo “20. kingdom”.
- z Ye enge nili akumu Setene. Ye enge nilimunge kimbu kime ka tomba yemo Yesusi. Ungu te Jono Kumbi Lieli 3:8.
- aa bokumunge alsena anjokondo “32.3. Pikinini Bilong Man”.
- bb LLuku 12:10.
- cc inie yakondo 7:16,18,20, LLuku 6:43-45, Jemisi 3:12.
- dd inie yakondo 7:15-20.
- ee LLuku 3:7.
- ff Romo 14:12.
- gg akumunge 12:39-42 LLuku 11:16,29-32, inie anjokondo 16:1-4.
- hh bokumunge alsena anjokondo “41. saveman”.
- ii ungu pulu te Jono 2:11*.
- jj inie yakondo 12:24-29, Jono 5:16-20, 10:25,32.
- kk bokumunge alsena anjokondo “35. profet”.
- ll Jona 1:17, 2:1,10, inie anjokondo 16:4. Jona omamonga olona suku yu we konde molorumu kanumu.
- mm Yesusini yu yuyu kolopa lomboropa ola molomba mele pe yunge lombili andolime sumbi sipe nimbe sirimu temane talo inie anjokondo 16:21, 17:22-23.
- nn Jona 3:4-5.
- oo Ou Kingime 10, Pe Kingime Talo Sipemo 9.
- pp Ninipa yemboma kinie Sipa ambo nomi kuini kinie Isirele yembo molo. Eno yembo lupema nalo kote walemo wendo omb kinie enone Isirele yembomando “Teko kenjeringi.” ninge. Yesusini Isirele yemboma iri topa ‘pilku keri piliengi.’ nimbe aku nirimu. Ungu pulu te inie yakondo 11:20-24.
- qq LLuku 11:24-26.
- rr “Ulke” nirimu akumu yembo konopumundu nirimu.
- ss Mako 3:31-35, LLuku 8:19-21, inie anjopa 13:55.
- tt Mateyu 13:54-55, Mako 3:21,31-32, 6:1-6, LLuku 4:16-31, Jono 6:42, 7:3,5.