1 Se̱ caxríj yuva̱a̱ so̱ꞌ man nij chii nga̱ maꞌ. Ma̱a̱n se veꞌé caꞌmi̱i̱ so̱ꞌ rihaan nij soꞌ nago̱ꞌ so̱ꞌ chrej sa̱ꞌ man nij soꞌ á. Da̱j se aꞌmii so̱ꞌ rihaan réé so̱ꞌ roꞌ, da̱nj caꞌmi̱i̱ so̱ꞌ rihaan nij chii nga̱ á. Ase aꞌmii so̱ꞌ rihaan tinúú so̱ꞌ roꞌ, da̱nj caꞌmi̱i̱ so̱ꞌ rihaan nij síí tachru̱u̱ uún a. 2 Ase aꞌmii so̱ꞌ rihaan nií so̱ꞌ roꞌ, da̱nj caꞌmi̱i̱ so̱ꞌ rihaan nij vichij uún a. Ase aꞌmii so̱ꞌ rihaan raꞌvij so̱ꞌ roꞌ, da̱nj caꞌmi̱i̱ so̱ꞌ rihaan nij chana̱ tachru̱u̱ á. Se̱ caꞌmii so̱ꞌ a̱ doj nana̱ chiꞌi̱i̱ ga̱ nij noꞌ maꞌ.

3 Cara̱a̱ co̱chróó so̱ꞌ rihaan nij chana̱ caviꞌ nica̱ á. Go̱ꞌ so̱ꞌ rasu̱u̱n achiin man nij noꞌ, sese nuviꞌ tuviꞌ chana̱ racuíj man chana̱ a. 4 Tza̱j ne̱ sese vaa taꞌníí chana̱ do̱ꞌ, taꞌnij siꞌno̱ chana̱ do̱ꞌ, ne̱ ta̱j yaꞌanj nij soꞌ man chana̱ yoꞌ á. Da̱nj quiꞌya̱j nij soꞌ, ga̱a ne̱ quinari̱ꞌ nij soꞌ suun caꞌneꞌ Diose̱ rihaan nij soꞌ se vaa ta̱j yaꞌanj nij soꞌ man tuviꞌ nij soꞌ á. ꞌO̱ se da̱nj ga̱a̱ ya̱, ga̱a ne̱ cu̱nuû rá nij soꞌ se vaa asi̱j xnii me nij soꞌ, ne̱ taj yaꞌanj nii nij soꞌ do̱ꞌ, xcuaꞌa̱nj nij soꞌ do̱ꞌ, man maꞌa̱n nij soꞌ, ne̱ ase vaa quiꞌyaj nii nij soꞌ do̱ꞌ, ase vaa quiꞌyaj xcuaꞌa̱nj nij soꞌ do̱ꞌ, man nij soꞌ roꞌ, da̱nj quiꞌya̱j maꞌa̱n nij soꞌ man nii nij soꞌ do̱ꞌ, man xcuaꞌa̱nj nij soꞌ do̱ꞌ ei. Yoꞌ me, ga̱a ne̱ gu̱un niha̱ꞌ rá Diose̱ ni̱ꞌyaj Diose̱ man nij soꞌ a. 5 Sese ya̱ chana̱ nique̱ me yoꞌo̱ noꞌ, ne̱ ga̱a̱ nucua̱j rá noꞌ ni̱ꞌyaj noꞌ Diose̱ á. Se‑su̱u̱n noꞌ guun suun achíín niꞌya̱j rihaan Diose̱ nuvi̱i niga̱nꞌ a. 6 Tza̱j ne̱ sese me ina̱nj rá noꞌ gu̱un niha̱ꞌ rá noꞌ rihaan chumii̱ nihánj, ne̱ nda̱ꞌ se vaa iꞌna̱ꞌ nee̱ man noꞌ, tza̱j ne̱ nimán noꞌ me se a̱j caviꞌ a. 7 Nago̱ꞌ so̱ꞌ nana̱ nihánj rihaan nij síí amán rá niꞌya̱j man Diose̱, ne̱ se̱ cutaꞌ yuvii̱ a̱ doj cacunꞌ xráá nij soꞌ mei. 8 Sese vaa yuvii̱ naꞌvej rá ta̱j yaꞌanj man tuviꞌ yuvii̱ do̱ꞌ, man nij tucua̱ yuvii̱ do̱ꞌ, ne̱ nuveé yuvi̱i̱ noco̱ꞌ se‑tucua̱nj níꞌ si̱j noco̱ꞌ man Diose̱ me nij soꞌ maꞌ. Nij doj ꞌyaj yuvii̱ yoꞌ rihaan nij yuvii̱ ne amán rá niꞌya̱j man Diose̱ ado̱nj.

9 Ina̱nj se‑chuvi̱i nij chana̱ va̱j vaꞌnu̱j chiha̱a̱ yoꞌ ta̱j doj cachro̱n so̱ꞌ rihaan yanj no̱ se‑chuvi̱i nij chana̱ caviꞌ nica̱ á. Ne̱ ina̱nj se‑chuvi̱i chana̱ nica̱j raan man o̱rúnꞌ nica̱ cachro̱n so̱ꞌ uún á. 10 Ne̱ queneꞌe̱n cunuda̱nj nii man nij noꞌ se vaa veꞌé ꞌyaj suun nij noꞌ cheꞌé tuviꞌ nij noꞌ do̱ꞌ, se vaa veꞌé tucuachij nij noꞌ taꞌníí nij noꞌ do̱ꞌ, se vaa rqué nij noꞌ chraa chá yuvii̱ caꞌnaꞌ rej ma̱n ga̱nꞌ do̱ꞌ, se vaa naꞌnuꞌ nij noꞌ tacóó nij yuvii̱ noco̱ꞌ man Diose̱ do̱ꞌ, se vaa racuíj nij noꞌ man nij síí quiranꞌ sayuun do̱ꞌ, ne̱ nij noꞌ me caꞌve̱e cachro̱n so̱ꞌ se‑chuvi̱i rihaan yanj no̱ se‑chuvi̱i nij chana̱ caviꞌ nica̱ a.

11 Tza̱j ne̱ se̱ cachrón so̱ꞌ se‑chuvi̱i chana̱ taꞌa̱j rihaan yanj maꞌ. ꞌO̱ se vaa güii gu̱un niha̱ꞌ rá nij chana̱ taꞌa̱j yoꞌ canoco̱ꞌ nij noꞌ yoꞌó chii, ne̱ quiriꞌi̱j nij noꞌ suun ata̱ nij noꞌ cheꞌé Jesucristó na̱nj ado̱nj. 12 Sese da̱nj quiꞌya̱j nij chana̱ taꞌa̱j, ga̱a ne̱ cu̱tumé nij noꞌ cacunꞌ cheꞌé se tanáj nij noꞌ suun ꞌyaj suun cheꞌé Jesucristó a. 13 Tana̱nj uún, ne̱ ne yáán xe̱j nij noꞌ veꞌ, ne̱ chéé rmaꞌa̱n nij noꞌ daj a̱ veꞌ, ne̱ uun rmi̱i̱ nij noꞌ, ne̱ achén u̱u̱n tiempÓ, ꞌyaj nij noꞌ, ne̱ nanó nij noꞌ cuentó ne̱ uún, ne̱ tiguíj nij noꞌ se‑cuento̱ nij noꞌ rihaan se‑cuento̱ nij yoꞌó yuvii̱, ne̱ aꞌmii nij noꞌ náá guun rasu̱u̱n ne nó xcúún nij noꞌ caꞌmi̱i̱ nij noꞌ a. 14 Ma̱a̱n cheꞌé dan me rá ꞌu̱nj xca̱j nij chana̱ taꞌa̱j yoꞌ yoꞌó chii, ne̱ cuchru̱j nij noꞌ neꞌej, ne̱ cu̱tumé nij noꞌ veꞌ tucuá nij noꞌ, ne̱ da̱nj ga̱a̱, ga̱a ne̱ se̱ caꞌvee caꞌmi̱i̱ nij síí ta̱j riꞌyunj man níꞌ nana̱ chiꞌi̱i̱ cheꞌé níꞌ ado̱nj. 15 ꞌO̱ se vaa taꞌa̱j nij chana̱ caviꞌ nica̱, ne̱ a̱j quiriꞌíj taꞌa̱j nij noꞌ tucuáán noco̱ꞌ níꞌ, ne̱ canocoꞌ nij noꞌ man síí cuꞌna̱j Satanás na̱nj ado̱nj. 16 Tza̱j ne̱ sese vaa chana̱ noco̱ꞌ man Diose̱, ne̱ sese vaa tuviꞌ nij noꞌ chana̱ caviꞌ nica̱ ꞌni̱j scaꞌnúj nij noꞌ, ne̱ ra̱cuíj chana̱ noco̱ꞌ man Diose̱ man tuviꞌ noꞌ chana̱ caviꞌ nica̱ á. Ga̱a ne̱ se̱ cachiin ta̱j yaꞌanj cunuda̱nj nij síí noco̱ꞌ man Diose̱ man chana̱ caviꞌ nica̱ yoꞌ a. Ma̱a̱n se ta̱j yaꞌanj nij soꞌ man nij chana̱ quináj u̱u̱n ina̱nj ei.

17 Vi̱j ya̱ nu̱u̱ cheꞌe̱ soj go̱ꞌ soj tuꞌvee nij síí uun chij nica̱j yuꞌunj man nij síí noco̱ꞌ man Diose̱ ei. Da̱nj quiꞌya̱j soj, ne̱ cara̱a̱ cochro̱j soj rihaan nij soꞌ sese ya̱ si̱j ꞌyaj suun uxrá aꞌmii natáj se‑na̱na̱ Diose̱ me nij soꞌ do̱ꞌ, sese ya̱ tucuꞌyón nij soꞌ nana̱ rihaan yuvii̱ do̱ꞌ ei. 18 Danj Diose̱ taj, ne̱: “Se̱ numíj so̱ꞌ tacúún scúj ga̱a ꞌyaj suun scúj utunꞌ scúj ꞌnúú trigó cunu̱u sa̱ꞌ ꞌnúú trigó maꞌ”, taj yoꞌ a. Ne̱ taj uún yoꞌ: “Naca̱j mozó saꞌanj tuꞌvee soꞌ sese ꞌyaj suun soꞌ á”. Da̱nj taj danj Diose̱ a. Ne̱ cheꞌé dan xca̱j níꞌ cuentá se vaa no̱ xcúún níꞌ na̱ruꞌvee níꞌ rihaan nij síí ꞌyaj suun tucuꞌyón man níꞌ á. 19 Sese cuta̱ꞌ nii cacunꞌ xráá ꞌo̱ síí uun chij nica̱j yuꞌunj man nij síí noco̱ꞌ man Diose̱, ne̱ se̱ cuchumán rá so̱ꞌ maꞌ. Tza̱j ne̱ sese vaa vi̱j vaꞌnu̱j síí queneꞌen se vaa tumé soꞌ cacunꞌ, ne̱ cu̱nó so̱ꞌ nana̱ caꞌmi̱i̱ nij soꞌ á. 20 Sese vaa ꞌo̱ síí uun chij quiꞌyaj ndoꞌo cacunꞌ, ne̱ caꞌne̱ꞌ so̱ꞌ cacunꞌ cheꞌé soꞌ queneꞌe̱n cunuda̱nj yoꞌó nij síí uun chij, ga̱a ne̱ cuchuꞌvi̱ꞌ nij soꞌ quiꞌya̱j maꞌa̱n nij soꞌ cacunꞌ uún a.

21 Nihánj me suun caꞌnéꞌ ꞌu̱nj rihaan so̱ꞌ niꞌya̱j Diose̱ do̱ꞌ, niꞌya̱j Jesucristó do̱ꞌ, niꞌya̱j nij se‑mo̱zó Diose̱ narii Diose̱ man do̱ꞌ a. Dan me se caꞌne̱ꞌ so̱ꞌ cacunꞌ cheꞌé yuvii̱, ne̱ ꞌo̱ cuya̱a̱n qui̱ꞌyáá so̱ꞌ ga̱ ꞌo̱ ꞌo̱ nij soꞌ a. Taj se ꞌyaj sese si̱j sa̱ꞌ doj me yoꞌo̱ soꞌ rihaan so̱ꞌ maꞌ. Ma̱a̱n se caꞌne̱ꞌ yá so̱ꞌ cacunꞌ me maꞌa̱n cacunꞌ tumé ꞌo̱ ꞌo̱ nij soꞌ a. 22 Se̱ gaa raꞌya̱nj rá so̱ꞌ cuta̱ꞌ raꞌá so̱ꞌ raa̱ me maꞌa̱n ꞌo̱ soꞌ cheꞌé yan gu̱un soꞌ síí ca̱ta̱ suun cheꞌé Diose̱ mei. ꞌO̱ se sese si̱j tumé cacunꞌ me soꞌ, ne̱ taj cheꞌé ra̱cuíj so̱ꞌ man soꞌ gu̱un chij soꞌ maꞌ. Da̱nj ina̱nj qui̱ꞌyáá so̱ꞌ, ga̱a ne̱ se̱ gaa na̱nj cu̱tumé so̱ꞌ se‑cacu̱nꞌ soꞌ a. Dan me se yoꞌo̱ ina̱nj se̱ caꞌvee catu̱u̱ a̱ yoꞌó se chiꞌi̱i̱ mei.

23 Cheꞌé se ranꞌ ndoꞌo so̱ꞌ, ne̱ veꞌee̱ rqué so̱ꞌ, ne̱ se̱ coꞌo so̱ꞌ ina̱nj na u̱u̱n maꞌ. Ma̱a̱n se coꞌo̱ so̱ꞌ do̱j tzinꞌ na vinó a.

24 Vaa yuvii̱ tumé cacunꞌ, ne̱ nda̱ꞌ se ataa quira̱nꞌ nij soꞌ sayuun, tza̱j ne̱ a̱j neꞌen cunuda̱nj yuvii̱ ma̱n rihaan chumii̱ se vaa tumé nij soꞌ cacunꞌ ei. Tza̱j ne̱ ino̱ vaa yoꞌó taꞌa̱j nij yuvii̱ tumé cacunꞌ uún ei. Nda̱ꞌ se ne neꞌen nii se vaa cacunꞌ quiꞌyaj nij soꞌ, tza̱j ne̱ vaa güii quira̱nꞌ nij soꞌ sayuun cheꞌé cacunꞌ tumé nij soꞌ, ne̱ queneꞌe̱n nii man nij soꞌ, ne̱ xca̱j nii cuentá se vaa ya̱ tumé nij soꞌ cacunꞌ ado̱nj. 25 Veé da̱nj vaa uún nij suun sa̱ꞌ ꞌyaj suun yoꞌó taꞌa̱j nij yuvii̱, ne̱ canó yuvii̱ niꞌya̱j man nij suun sa̱ꞌ ado̱nj. Tza̱j ne̱ sese vaa suun sa̱ꞌ ne ruviꞌ do̱ꞌ, ne acaj yuvii̱ cuentá do̱ꞌ, ne̱ taj se ꞌyaj mei. Ma̱a̱n se vaa güii, ne̱ xca̱j cunuda̱nj yuvii̱ ma̱n rihaan chumii̱ cuentá se vaa sa̱ꞌ quiꞌyaj suun nij soꞌ ei.

<- 1 Timoteo 41 Timoteo 6 ->