1 Qezarek naso maneo, Yesu eŋe wit eu keuoka kitare arike, pakiso, dokoine eŋe wit natne matoke more meteeneŋo usuke nekoi. 2 Yale okanbiso, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi natne eŋe one more rakoi, “Anutu wane ra rokop donŋo qezarek naso yewa mo okangenane ra togolemaike, yewa ŋine onoka wane okanmami?”
3 Yesuŋo edange, “Dawit eŋine so ŋeikoune ŋaraenane seuke more daleo okangoi? Ŋine papiao ea mane dapore det okanmami me? 4 Dawit eŋe Anutu wane urum koto wa more, bret Anutu wane biŋek motmole, yewa ma neke. Ne more, ŋeikoune yale waka ebongi nekoi. Bret yewa ŋei natneŋo mi nekei wane, Anutu wane ra rokop donŋo ra togoleke, mosop ŋei edoka weku maine nekei.”
26 “Ŋei ŋerep korop eŋe qem mawa okanŋunikei, paki ŋine siluŋ kaulukkei, ŋabokopeene eŋe don me tanik wekuka propet isisine eŋane okangoi.”
Wetŋine Ŋabakopŋine Eŋane payake
27 Donne dere ge okanmami ŋine ŋidanbe, ŋaba kopŋine eŋane siminŋunge wetŋine eŋane payake, qaisikŋune okanmami, eŋe mauluk onikei. 28 Soaŋune okanmami, eŋe mosop onikei. Ŋine isibela okanŋune okanmami, eŋane meŋen kaikei. 29 Ŋo, ŋei maneŋo mugumŋone nat gekuki, ge mugumŋone nat yewa weneŋ sunkanom qeake. Ŋo ŋei maneŋo takotŋone suaine yewa maki, ge takotŋone nigatne yewa weneŋ sunkanom mayake. 30 Ŋei mane eŋe kine kine mane wane meŋengangi, ge manikene. Ŋo mane eŋe geŋano ŋine kine kine mane maki, ge mainge giniakane misuk rakakene. 31 Ŋine ŋei edo kine kine okanŋunikei wane ra okanmami, kop yale waka eŋe okanonikei.
32 “Ŋo ŋine kima okanŋune okanmami, ŋei ŋereppa weku eŋeka kima okanongei, yemo ŋine turuŋine mosop mi maikei! Borikine mama eŋe yale waka kima okanonmami, yewaka kima okanonmami! 33 So ŋine masulukŋone okanmami, ŋei ŋereppa eŋeka weku masulukongei, yemo daleo turuŋine mosop mane maikei? Borikine mama eŋe yale waka okan okanmami! 34 So ŋine turuŋine mainge ŋibongei, ŋei yewa eŋeka kine kine ebongei, yemo ŋine daleo mosop mane maikei? Borikine mama eŋe yale waka kine kine turuŋine rokop wekuka mainge ebongei wane, borikine mama kimakopene ebon okanmami! 35 Yale mida! Ŋine ŋabakopŋine kima okanongei, so masulukongei. Kine kine ebone more koso turuŋine ŋibongei wane misuk raongei. Ŋine boaŋ lewine suaine maikei, so ŋine boaŋ Anutu Wawainane gipon borasokoune okangei. Anutu eŋe siluŋ ŋei ŋerep eŋe wet maep mi okanka qewoloŋ gemami, so borikine mama maulukone more kine kine mayakakatneka okanon okanmaike. 36 Anutuŋo wetine ŋinane pamaike, yale waka ŋine wetŋine ŋei ŋerep korop eŋane payake.
Ŋine Ŋei Ŋerep Natne Eŋane Kine Misuk Qeuwakongei
37 “Ŋine ŋei ŋerep natne eŋane kineene misuk qeu wakongei. So Anutuŋo ŋinane kine ŋine mi qeu wakoniake. Ŋine ŋei ŋerep natne sot turugo misuk biraongei, paki, Anutuŋo ŋine yale waka sot turugo mi biraŋuniake. Ŋine ŋei ŋerep eŋane sot turuŋene qeligeu, Anutuŋo ŋinane sot turuŋŋine yale waka qeligeake. 38 Ŋine ŋei ŋerep kine kine yaup ebonikei, paki Anutuŋo ŋine kine kine yale waka ŋiboniake, so ea wane rokop yuane qewa more, manerop magu suaine qakki meteŋino wayake, paki ŋine yewa korop rokopŋino maine malipkakei. Ŋine kine kine korop mage more, ŋei ŋerep rokopeno okanongei, rokop yewaka Anutuŋo mage more, ŋine okanŋuniake.”
39 Pakiso Yesu don saeŋine mane iwa yale edange, “Ŋei mane deine pili pilikineŋo de pilik kimaine iwenkaki, numao maine arikeik me? I midakaka, eŋe iwenkaki eretnarek waraŋnagu ari qeyau sorao ketkeik. 40 Kibi medepŋo kito man manine mi yuankayake, ŋo siluŋ kibi medep ea eŋe dereret maulukwareki qoeake, ea mo eŋe kito ebo eboninane kop okaniake.
41 “Ge onoka wane kimaŋonane deino gok metmaike, yewa kamaine, ŋo geŋone deŋono eki sisine metmaike, yewa mo mi kamaine? 42 Ge geŋone deŋono eki sisine metmaike, yewa mi kaka daleo kimaŋone olale raikene, ‘Kima ge detnom na deŋono gok metmaike, yewa kitowe saketkep?’ Ge isi ŋei! Ge mikepka geŋone deŋono eki sisine metmaike, yewa kitonom saketki, deŋone pore kaulukem paki, yemo kimaŋonane deiŋo ŋine gok yewa maine kitonom sakesiake.”
Eki Mane So Woune
43 “Eki maine maneŋo wele qotkoine mi qeake, me eki qotkoine maneŋo wele maine mi qeake. 44 Eki eŋane kineene yemo weleŋo ma wakongi ka okanmaine, segetko wele qauk mi qeki kitokene. Me zagongo wele danam mi qeki siwekine. 45 Ŋei maine eŋe wet dereret maine zok kotino pamaikane, don maine aŋaino ŋine saket okanmaike. Ŋo ŋei mane borikinane dereret qotkoineŋo kotino zok pamaikane, don qotkoine aŋaino ŋine saket okanmaike. Kine kineŋo ŋei koto watke pa okanmaike, yewaŋoka koso aŋaoka sa okanmaike.”
Mat Mama Ŋei Etke Erane Don Saeŋine
46 “Ŋine onoka wane piŋineŋoka nora okanmami, ‘Waomze, Waomze.’ Ŋo don ŋidan okanmaile, yewa mo mi tewek okanmami? 47 Ŋei mane eŋe naŋano sari more donne detki paki, aŋane tewekeake, ŋei yewa eŋane rokop don mane rokop motpe, ŋine kau. 48 Eŋe ŋei maneŋo mat mane make yale, eŋe lom kiroine mawareki pakiso, simen liwage qakki ket wesi suaine lom koto metkoi, yewao makatak warekiso, kutno mat make. Pakiso, koya qe more doku qakumŋo sari mat bosiŋ qeki mi okmaŋge, mat mauluke mamainane togole more metke. 49 Ŋo ŋei mane eŋe naŋane don dere more aŋane mi tewekeake, eŋe yemo ŋei mane oŋo mat mane make yale. Eŋe kepe kutno lom ma more simen liwage more mat mat togoleakane mi more more yaup make. Eŋe matine yau yaup maki metki, doku qakumŋo sari mat qeki ikopka okmage ket zaŋ zuŋ make!”
<- Luka 5Luka 7 ->