Niduꞌuk niduꞌuk xypyátʉm es nyajjotkʉdákʉm ja nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm
1 Kom ʉdsa̱jtʉm pʉ́nʉty nmʉda̱jtʉm mʉj wiin kajaa ja nmʉbʉjkʉnꞌa̱jtʉm, nꞌokmʉdʉna̱ꞌa̱yʉm mʉt ja maꞌxtujkʉn ja diꞌibʉ dʉn kyaj tmʉdaty mʉj wiin kajaa ja myʉbʉjkʉn, es kyaj njikyꞌa̱jtʉm éxtʉmʉ dʉn jeꞌeyʉ ja ndsojkʉnꞌa̱jtʉm jyaꞌty. 2 Niduꞌuk niduꞌuk xypyátʉm es nyajjotkʉdákʉm ja nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm es dʉꞌʉn nyajmʉjwiin nyajkajaajʉm ja myʉbʉjkʉn. 3 Mʉt ko kyaj ja Kristʉ kʉꞌʉm ñaydyukjotkʉdakʉ, dʉꞌʉn jya̱jtʉ éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: “Ja diꞌibʉ myajwinga̱jxpajt, ʉjtsʉts tʉ xytyukka̱ꞌa̱y.” 4 Mʉt ko tʉgekyʉ diꞌibʉ wʉꞌʉmp ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn, yajkʉxja̱a̱y es nnaydyukniꞌijxʉm es nmʉda̱jtʉm ja maꞌxtujkʉn es jotkujk nꞌawijx njʉjpꞌijxʉm diꞌibʉ mina̱a̱mp. 5 Waꞌan ja Dios diꞌibʉ xymyoꞌoyʉm ja jotkʉjkꞌa̱jtʉn esʉ maꞌxtujkʉn, mmoꞌoyʉdʉ miits ja tiꞌigyʉꞌa̱jtʉn es nidʉgekyʉ xypyadúndʉt ja ꞌyijxpajtʉnʉ Jesukristʉ, 6 es dʉꞌʉn tiꞌigyʉ xyꞌawdáttʉt ja Dios, ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ Tyeety.
Oybyʉ ayuk yajka̱jxwaꞌxy ma̱ kyaj ꞌyisraelítʉty
7 Nayꞌaxá̱jʉdʉ niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm nandʉꞌʉn oj mꞌaxá̱jʉdʉ ja Kristʉ miidsʉty, es dʉꞌʉnʉ Dios ꞌyítʉt awdaty. 8 Mʉt ko nꞌawánʉdʉ ko yʉ Kristʉ myiiñ es tpudʉ́kʉt ja israelítʉty es tkuydyúnʉt diꞌibʉ Dios jékyʉp tyukmʉwa̱ndak ja ꞌyaptʉjkʉty, es dʉꞌʉn yaꞌixannʉ ko tyiimpy ja Dios éxtʉm wya̱ndaky. 9 Nandʉꞌʉn myiiñ ma̱ ja diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty es tja̱ꞌa̱ygyʉda̱ꞌa̱ktʉt ja Dios mʉt ko yʉꞌʉjʉty tʉ pyaꞌꞌayówʉdʉ. Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ myadyakypy ja Diosʉ jyaaybyajtʉn:
Waꞌan nidʉgékyʉty ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty tꞌawdattʉ Dios.
12 Nandʉꞌʉn ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ jyʉnaꞌañ ma̱ jatuk peky:
Mina̱a̱mp tuꞌugʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Jesee,
es yʉꞌʉ yajkutuka̱a̱mp ma̱jatyʉ naxwíñʉdʉ,
es yʉꞌʉjʉty ꞌyawix jyʉjpꞌíxtʉp es ñayyákʉdʉt ma̱ yʉ Jesee tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts.
13 Waꞌan ja Dios diꞌibʉ xymyoꞌoyʉm ja awijxʉn, myajxonda̱ꞌa̱gʉdʉ miidsʉty es mmoꞌoyʉdʉ tiꞌigyʉꞌát ma̱ yʉ mmʉbʉjkʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ myʉkꞌa̱jtʉn ja Espíritʉ Santʉ, es myʉjwiin kyajaat ja mmʉbʉjkʉn.
14 Mʉguꞌugítʉty, nmʉbejkypyʉts tʉyꞌa̱jtʉn ko miits niꞌigʉ xymyʉdattʉ ja tsojkʉn es ja nija̱ꞌa̱jʉn, es nandʉꞌʉn mja̱jttʉp wiꞌix xykya̱jxwijtʉt nixim niyam. 15 Per tʉ nnijáyʉdʉ mʉk a̱a̱ mʉk jot ma̱ tuk pekyʉ tya̱dʉ neky, jaꞌa ndukjamyajtstʉp diꞌibʉ na̱a̱k mja̱jttʉp es kyaj xyjatyʉgóydyʉt. Dʉꞌʉnʉts tʉ nduñ mʉt kots myayꞌa̱jtʉngyʉjxmʉ Dios tʉ xykyexy 16 esʉts nmʉdúnʉt ja Jesukristʉ es ttukꞌoyꞌáttʉt diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty. Jaꞌa ʉjts ndukmʉdiimpy ja Jesukristʉ esʉts ʉj nga̱jpxwa̱ꞌxʉt ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ tsoꞌon ma̱ Diosʉn. Dʉꞌʉnʉts nduñ es ꞌyíttʉt pʉ́nʉty kyaj ꞌyisraelítʉty éxtʉm ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉ Dios ꞌyoyjya̱ꞌa̱p, pʉ́nʉty Espíritʉ Santʉkyʉjxm tʉ wya̱ꞌa̱tsjáttʉ.
17 Mʉt ko tiꞌigyʉts nꞌity mʉdʉ Jesukristʉ, xondákpʉts es ʉj ja Dios nmʉdúñʉts. 18 Nmadya̱ꞌa̱gʉpts yʉꞌʉyʉ diꞌibʉ Kristʉ kʉꞌʉm tʉ ttuñ mʉt ʉj, esʉts ndukꞌaxá̱jʉdʉt diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty ja Kristʉ, es tmʉmʉdówdʉt. Pes ja Kristʉ dʉꞌʉn tʉ ttuñ mʉt ʉjtskyʉjxmʉdsʉ nꞌayuk es diꞌibʉts ndiimpy, 19 es mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ ijxwʉꞌʉmʉn esʉ mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉts ja Espíritʉ Santʉ xymyooyʉts ja mʉkꞌa̱jtʉn esʉts ndúnʉt, es dʉꞌʉnʉts tʉ nga̱jxwaꞌxy tʉgekyʉ tʉgekyʉ ja oybyʉ ayuk extʉ Jerusalén es extʉ Iliryʉ ña̱a̱xóty. 20 Dʉꞌʉñʉmts ʉj ndseky es nga̱jxwa̱ꞌxʉt ja oybyʉ ayuk ma̱jaty kyajnʉm yajnigajxy ja Kristʉ, es dʉꞌʉn, mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm, kyajts ja potsy nyajpéty ma̱ ja wiinkpʉ tʉ tpojtseꞌeky ja ꞌyʉjx. 21 Nguydyunaambyʉts éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn:
ꞌYíxtʉbʉ taadʉty diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y kyaj oj yajnimadyaꞌaky,
jyaygyúkʉdʉbʉ taadʉty diꞌibʉ kyaj tmʉdooꞌijttʉ.
Pa̱a̱blʉ ttukniwinmayʉ es ñʉjxa̱ꞌa̱ñ Romʉ
22 Pa̱a̱tykyʉjxmʉts miidsʉty kyaj nninʉjxtʉ, óyʉts ʉj kana̱k ok miidsʉty tʉ njaninʉjxa̱ꞌa̱ndʉ. 23 Per tyam, tʉts nyaꞌꞌaba̱a̱dʉ ja nduungʉts ja ya̱a̱, es mʉt ko jʉmʉjt jʉmʉjt tʉ njaninʉjxa̱ꞌa̱ndʉ miidsʉty, 24 tyam sitʉy nnʉjxa̱a̱mbʉts. Nʉjxa̱a̱mbʉts Españʉ es nnaxa̱ꞌa̱ñʉts jawyiin Romʉ es nguꞌíxtʉt. Es kodsʉ naty tʉ nꞌokxondaꞌaky waanʉ mʉt miidsʉty, mba̱a̱dʉts xypyudʉ́kʉdʉ esʉts ʉj nꞌaknʉjxʉt ma̱ts tʉ nnidsoonnʉ. 25 Per ma̱a̱nʉm ngakuꞌixtʉ, nʉjxa̱a̱mbʉts jawyiin Jerusalén es nyajnʉjxa̱ꞌa̱ñʉts tuꞌugʉ naybyudʉkʉ ma̱ yʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm jap. 26 Mʉt ko yʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm jam Masedoñʉ es ya̱a̱ Akayʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉdʉ es dyajmuka̱ꞌa̱ndʉ meeñ es ttuknigaxa̱ꞌa̱ndʉ ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm diꞌibʉ tʉgoyꞌa̱jtxʉdʉp jap Jerusalén. 27 Yʉꞌʉ kʉꞌʉm tyuknibʉjtákʉdʉ ttuna̱ꞌa̱ndʉ mʉt ja kyʉꞌʉmdsojkʉn, es pátʉp es dʉꞌʉn ttúndʉt, mʉt ko ja israelitʉ ja̱ꞌa̱ygyʉjxmʉty ja Dios kyunuꞌxʉdʉ, es pa̱a̱ty oyʉ dʉꞌʉn ko yʉꞌʉjʉty dyajwa̱ꞌxtʉ diꞌibʉ myʉda̱jt jyaygyajptʉp mʉt ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm jam Jerusalén. 28 Es kodsʉ naty tʉ ngʉyakyʉ tadʉ meeñ es tʉ nguydyúñʉdsʉ natyʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉts tʉ nyajtuknipéky, taats ndsoona̱ꞌa̱ñ jam Jerusalén es nnʉjxnʉdʉts Españʉ, es nguꞌíxtʉt miidsʉty kots ʉj jam nnáxʉt. 29 Es nmʉda̱jtypyʉts ja tʉyꞌa̱jtʉn ko ma̱ nʉjx nguꞌixtʉ, nʉjxʉpts mʉt tʉgekyʉ ja Kristʉ kyunuꞌxʉn.
30 Mʉguꞌugítʉty, es tyam nꞌamdoo nbʉjktsoodʉp miidsʉty ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ es mʉt ja Espíritʉ Santʉ tsyojkʉn diꞌibʉ xymyoꞌoyʉm, 31 es xyñiga̱jxta̱a̱gʉdʉts esʉdsʉ Dios xykyuwa̱ꞌa̱nʉt ma̱ yʉ israelítʉty jam Judeeʉ diꞌibʉ kyaj tmʉdundʉ ja Kristʉ. Nꞌamdeebyʉts ja Dios nandʉꞌʉn esʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm jap Jerusalén tꞌaxá̱jʉdʉt mʉt ja ja̱ꞌa̱ygyʉdákʉn ja naybyudʉkʉ diꞌibʉts ndukninʉjxtʉpts. 32 Es dʉꞌʉnʉts xondaꞌakyꞌa̱a̱ xondaꞌakyjyót nʉjx nguꞌíxtʉt miidsʉty, pʉn jʉna̱a̱mp ja Dios, esʉts nxonda̱ꞌa̱gʉt kots nboꞌxʉt mʉt miidsʉty. 33 Waꞌan ja Dios diꞌibʉ xymyoꞌoyʉm ja agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn, tꞌity mʉt nidʉgekyʉ miidsʉty. Waꞌan dʉꞌʉnʉty.
