1 Ma anajty Jesús tɨ ypɨdzɨmnɨ ma Dios ytɨjc, nɨcxp anajty, huin'it Jesús ydiscípulos ajcxy ñimɨjhuäcɨ. Yɨ' ajcxy anajty yaj'ixɨydähuamyb je Dios ytɨjc, com ooy anajty chachmɨjtɨjcɨty.

2 Chi Jesús ymɨnañ:

―Huindɨcx miich ajcxy jada maybɨ mɨjjaty ytɨjc. Miinɨpy xɨɨ tiempo mɨna tüg'ócɨy jada tɨjc nɨcxy yhuɨ'my taj xit, ca' ma tzaamacxy. Huindɨgoydähuɨpy tüg'ócɨy.

3 Chi oy ñɨcxnɨ ajcxy ma Olivos cögop. E co anajty jɨm, Jesús y'ɨñäy, chi ñɨmaayɨ ameech je' ydiscípulos ajcxy:

―Ɨɨch ajcxy nejhuɨ̈huamyb mɨna jëdu'n ytuna'ñyii yjada'ñyii. ¿Ti je' quëxɨ̈gamb co anajty miich mhuimbida'ñ ya naaxhuiñ, e co anajty je naaxhuiñybɨ ytɨgoya'ñ?

4 Chi Jesús nɨmay ajcxy:

―Mnaygüend'adɨɨb ajcxy, ca'ydɨ pɨn xyhuin'ɨɨngɨxy. 5 Ooy mayjäy ñaybɨdägáanɨgɨxy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ, naybɨdägáanɨgɨxy co je' ajcxy je Cristo, ymɨna'na'ñ ajcxy: “Ɨɨch je' je Cristo.” 6 Co miich ajcxy ayuc mɨdohuɨpy co jäy ajcxy chachtziptungɨxy ñayñibɨdɨ̈gɨgɨxy xɨ ya, chi ca' ajcxy mdzɨgɨ́ɨygɨxɨp, com ooy ycopɨcyɨty co jadu'n jayɨjp ytunɨɨyb yjadɨɨyb. Ca' nan hue' je' anajty tɨm cɨjxp tɨm tɨgooyb je xɨɨ je tiempo. 7 Nayñibɨdɨ̈gɨɨb naax cajp mɨɨd huɨngbɨ naax huingbɨ cajp, e gobierno mɨɨd huingbɨ gobierno. E miinɨp mɨc'ujx canaag'it etz mɨj yuu etz mɨj pa'm xɨ ya. 8 Jada tzaachypɨ ayo'n oga'nɨ anajty chondägy huɨdibɨ nmɨnaxaanɨm nyajnaxaanɨm. 9 Huin'it xɨɨ huin'it tiempo miich ajcxy myajcɨ̈yegɨpy, jɨgɨx xychaachytúngɨxɨpy e xyaj'ögɨxɨpy. E tüg'ócɨy je maynaaxhuiñyjäy xyca'ixáangɨxɨpy, mɨɨd ɨɨch nxɨɨ ycɨxpɨ. 10 Je huin'it tiempo may je jäy ajcxy yajtɨgoya'ñ ymɨbɨjcɨn. E nañ jadu'n ñayca'oy'ixáanɨgɨxy etz ñayñigapxáanɨgɨxy ñi'ojɨ̈huáanɨgɨxy miñ xyɨpy. 11 Ooy may quëxɨ̈gaangɨxy aanɨɨdaacpɨdɨjc mɨna'naangɨxy co Dios y'ayuc ytɨy' ajt nimɨydacɨ, e mayjäy oy huin'ɨɨnaangɨxy. 12 E je' co ajcxy xɨɨ jɨmɨjt ñajtznïnɨcxɨɨyñɨ jac tɨm nïgɨ jɨbɨcpɨ tunaangɨxy, ca' ajcxy y'ocnaychójcɨnɨpy miñ xyɨpy. 13 Per pɨnjaty tɨydudägy panɨcxp je mɨbɨjcɨn, je' ajcxy ypaadɨp y'alma nïdzoocɨn. 14 Copɨcy co jayɨjp yajcapxhuäcxa'ñ huindu'ñybɨ naaxhuiñybɨ Dios y'ayuc ytɨy'ajt jemybɨ, jaydëbɨ jäy ajcxy nidüg'ocɨy nejhuɨ̈y Dios ytɨy'ajt. Huin'it je naaxhuiñybɨ ycɨjxnɨ ytɨgooyñɨ.

15-16 Je profeta Daniel jaay jecy'ajty jada ayuc (miich ajcxy pɨnjaty capx jada necy huinjɨhuɨɨygɨxy) ma mɨnañ: Miich ajcxy co m'ixy pɨnjaty jɨbɨc-huinma'ñ tumb nej ca' ypadyii ma Dios ytɨjc, huɨdibɨ ooy ycodzɨgɨ̈jɨty, chi miich ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Judea, co jadu'n m'ijxcɨxy, chi nɨcx mgueectzóocɨxɨpy mɨc'amy ma tungop. 17 Pɨnjaty huɨdibɨ yajpatp ma ytɨjcnïcx ca' nɨcxy tijaty yajpɨdzɨmy ma ytɨjc. 18 Yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ yajpatp camjoty, ca' ajcxy huimbidɨpy co yajpɨdzɨmɨpy tijaty ma ytɨjc. 19 Huin'it tiempo ayo'n ypadamy je töxyjäy ajcxy huɨdibɨ anajty y'ungdzɨm'ijt, e nañ jadu'n je' ajcxy huɨdibɨ mɨɨd y'ungma'xung. 20 May'ajt ajcxy mbɨjctzoohuɨpy yɨ Dios co jada jadu'mbɨ ayo'n ca' ytunɨɨyb yjadɨɨyb ma anajty ytɨɨchtiempojɨty, etz ma anajty pocxɨnxɨɨjoty. 21 Huin'it oy ayo'n jotmay ytuna'ñyii yjada'ñyii huɨdibɨ nicamɨna ycatuñyii ycajadyiinɨ mabɨ naaxhuiñybɨ chondägy e nicamɨna jadu'n ycajactunɨɨyb ycajacjadɨɨyb. 22 Pen ca' Dios capx'aduga'ñ yɨjiibɨ ayo'n xɨɨ ayo'n tiempo, ni pɨn ca' chögɨpy. Per Dios ycapx'adugamy yɨjiibɨ ayo'n tiempo mɨɨd je mɨbɨjcpɨdɨjc ycɨxpɨ huɨdibɨ Dios tɨ huin'ixy. 23 Co yɨ jadu'mbɨ xɨɨ tiempo anajty ymiiñ, ca' mmɨbɨ́jccɨxɨpy, pen ji pɨnjaty xyñɨmaaygɨxy: “Ijxcɨx, cha yajpaady je Cristo”, o “Jɨm'amy yajpaady je Cristo.” Ca' mmɨbɨ́jccɨxɨpy. 24 Pues miinɨp jäy ajcxy huɨdibɨ huin'ɨɨnaangɨxy ymɨgügtɨjc. Cɨ'm ñayyajnaxáanɨgɨxy jadu'n nej jɨhuɨ̈y je' yCrístɨty, e ymɨnáangɨxɨpy co capxhuäcxy ajcxy Dios y'ayuc, e ca' yjánchɨty. Ytunɨp ajcxy mɨjhuinma'ñ etz mɨjpɨ ijxpejt, ixtɨ jëbɨ jahuin'ɨ́ɨngɨxɨp je mayjäy huɨdibɨ Dios tɨ yhuin'ixyii. Per ca' Dios a'ɨxɨ̈huɨpy co yhuin'ɨɨnɨɨyb yɨ' yjäy. 25 Tɨ ɨɨch yɨ' jayɨjpnɨ nigapxɨch. 26 E co pɨnjaty ajcxy xyñɨmähuɨpy: “Chɨm je' je Cristo mɨjtɨgɨ̈dumb”, ca' ajcxy mninɨcxɨp. O co pɨnjaty ajcxy xyñɨmähuɨpy: “Chiiby je' tɨgoty yhuingoyüch”, ca' ajcxy mmɨbɨgɨpy. 27 Ɨɨch je' je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nhuimbidaambɨch ya naaxhuiñ mɨɨd je tɨɨcxɨn je jájɨn, jadu'n nej je huɨdzuc huɨdi tɨɨcxp xɨɨbɨdzɨmyb ixtɨ xɨɨgɨdägy. 28 Ma je öcp ninïcx yajpaady jɨm ñïmujctähua'ñ je luud ajcxy.

29 Co anajty tɨ ñaxy je ayo'n xɨɨ ayo'n tiempo, huin'it je xɨɨ ycoodzɨygɨdäga'ñ, je po' ca' ytɨɨcxa'ñ, je madza' ycädähua'ñ etz janch mɨc je tzajp yücxa'ñ. 30 Co yɨ jadu'mbɨ ytunɨɨyb yjadɨɨyb, chi quëxɨ̈ga'ñ tzajpjoty je ijxpejt co ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nhuimbida'ñɨch ya naaxhuiñ. E chi tüg'ócɨy je mayjäy tájɨp máyɨp yjɨhuɨ̈huɨpy yäxɨpy, chi ajcxy ixɨpy je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty miñ anajty jocjoty mɨɨd ymɨc'ajt y'oy'ajt. 31 Chi nguexɨpyɨch ángeles ajcxy co huen mɨc yajxüxy ajcxy ytrompeta, jɨgɨx yöymujctähuɨpy tüg'ócɨy pɨnjaty huin'ijxyp xɨ ya ma ajcxy yajpaady ya naaxhuiñ; ma xɨɨ pɨdzɨmyb, ma xɨɨ cɨdägy, ma jɨɨnboj pɨdzɨmyb, ma tɨchpoj pɨdzɨmyb.

32 Jɨm miich ajcxy ijxpejt mbɨgɨpy ma je higuerɨ quipy jadu'n nej je xɨɨ tiempo ymiiñ cɨdägy. Co je higuerɨ quipy jadüg'oc pɨdägɨpy je' y'aay'ung, huin'it miich ajcxy nejhuɨ̈huɨpy co yhuingonɨ mɨna ypottɨgɨɨyñɨ. 33 Tɨm jadu'n nej tɨy'ajt mbɨjccɨxy ma je higuerɨ quipy co jada ajcxy jadu'n ixɨpy nejhuɨ̈huɨy co yhuingonɨ anajty je xɨɨ je tiempo jɨɨn'aguy tɨjc'aguy. 34 Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co tüg'ócɨy ytuna'ñyii yjada'ñyii ma ca'nɨ anajty je jäy y'öctäy huɨdibɨ anajty jactzɨnaayb huin'it tiempo. 35 Je tzajp etz je naaxhuiñybɨ cɨxam tɨgoyam yɨ', per ɨɨch n'ayuc ca' ycɨxa'ñ ytɨgoya'ñ nimɨna.

36 Ca' ni pɨn nejhuɨ̈y je xɨɨ je hora mɨna nhuimbida'ñɨch ya naaxhuiñybɨ. Ni je ángeles ajcxy canejhuɨ̈y, ni je Dios y'ung canejhuɨ̈y. Tügpajc je Dios Teedy nejhuɨ̈y.

37 Com jadu'n nej yjajtɨ ya naaxhuiñ jecy'ajty, co je Noé chɨnay, nañ tɨm jadu'n yjadɨpy co anajty nhuimbityɨch, yɨ jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, ya naaxhuiñ. 38 Jecy'ajty co anajty ca'nɨ je ayo'nduu ymiiñ ya naaxhuiñybɨ, hue' je' mayjäy ajcxy chɨnay agujc jotcujc, ycaaygɨxy y'uuccɨxy etz yajpɨjccɨxy je y'ung y'anäg, ixtɨ coonɨ paty je xɨɨ tzuu co ytɨgɨɨy Noé barcojoty. 39 Je mayjäy ajcxy ca' ajcxy cuenttuñ co ayo'n miina'ñ anajty, ixtɨ coonɨ je ayo'nduu miin e öctay ajcxy je jäy nɨɨjoty. Jadu'n nej yjajty jecy'ajty mɨɨd je mayjäy huɨdibɨ tzɨnaayb anajty quipxy mɨɨd Noé, nañ tɨm jadu'n yjada'ñ mɨɨd je jäy ajcxy huɨdibɨ tzɨnähuɨp jac jiinɨ co ɨɨch anajty nhuimbityɨch ya naaxhuiñ jadüg'oc. 40 Je huin'it tiempo co nhuimbidɨpyɨch jadüg'oc ya naaxhuiñ, chi metz yëydɨjc yajpaadɨpy ma ytundac, tüg je' yajmɨnɨcxa'ñ, e tüg je' yhuɨ'ma'ñ. 41 E mejtz töxyjäy yajpaadɨp anajty yjɨch, tüg je' yajmɨnɨcxa'ñ, e tüg je' yhuɨ'ma'ñ.

42 E paady miich ajcxy ni'ixɨ̈ íjtcɨx, xyjɨjp'ixɨpyɨch com ca' mnejhuɨɨygɨxy mɨna miich ajcxy je mHuindzɨn ymiina'ñ. 43 Mnejhuɨɨygɨxy miich jada co ixyipy je ungdeedy nejhuɨ̈y ti hora je meetzpɨ miina'ñ, ca'p je' ymähuɨpy, e ca'p a'ɨ'xɨ̈huɨpy co je meetzpɨ ytɨgɨ̈huɨpy tɨgoty. 44 Nañ tɨm jadu'n miich ajcxy ni'ixɨ̈ ijtcɨx, je' co ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nhuimbida'ñɨch ma ca' ni pɨn anajty nejhuɨ̈y.

45 ¿Huɨdibɨ tumbɨ je' ya huɨdibɨ tumb mɨɨd yhuindzɨn janch cɨxyjot huinɨjot huɨdibɨ mɨɨd ixpɨjcɨn, huɨdibɨ je' yhuindzɨn mooyɨpy ane'mɨn ma ytɨjc, huɨdibɨ yajnigɨdagɨ̈huɨpy ma ymɨgügtɨjc caayɨn uucɨn mɨna ypadyii? 46 Janch jotcujc je tumbɨ co yhuimbidɨpy je' yhuindzɨn, e je' cuyduñ jadu'n nej je' yhuindzɨn tɨ ñɨmäyii. 47 Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co je huindzɨn ytumbɨ yajnigohuajc'adyii tüg'ócɨy huɨdibɨ ymɨɨd. 48 Pen je tumbɨ jɨbɨcjäybɨ mɨna'ñ jotjoty huinma'ñyjoty: “Huäcxɨjpnɨ ɨɨch je nhuindzɨn.” 49 E chi nïmajtztägɨp ymɨgügtɨjc, e ytɨgɨ̈huɨp caaybɨ uucpɨ mɨɨd amügyjäydɨjc; 50 chi je tumbɨ yhuindzɨn minɨpy ma ytɨjc huɨdi xɨɨ mɨna je tumbɨ ca' anajty aa'ixy jɨjp'ixy e ni je hora anajty canejhuɨ̈y. 51 Chi huindzɨn tzaachytunɨp je' ytumbɨ, etz ypɨdägɨpy mɨɨd je jacjadyii jäy ajcxy yajpaady huɨdibɨ naybɨdáacɨgɨxp nej tudägyjäyɨty e ca' yjanchɨty. Jiiby ayoodactuuby yjɨ̈hua'ñ yäxa'ñ etz huinmucxa'ñ huingueeda'ñ ytɨɨtz mɨɨd jotmay.

<- SAN MATEO 23SAN MATEO 25 ->