―Huen pɨdáacɨgɨch ajcxy Bernabé etz Saulo ahuing jɨgɨx ajcxy ytunɨpy ma je tung tɨɨbɨ nyajnihuohuɨ̈yɨch.
3 Chi ajcxy yjacDios'ojadajty etz yjac'ayuu'ajty, e chi je jäy ajcxy cɨ̈nïxajy Bernabé etz Saulo, e chi ycapxycɨjxy mɨɨd je' ajcxy.
Je apóstoles ajcxy capxhuäcxcɨxy Dios y'ayuc jɨm Chipre
4 Chi jada' je Espíritu Santo yquejxɨ Bernabé etz Saulo huen nɨcxy Seleucia, e jɨm ajcxy ybarcotɨgɨɨy nɨcxy ajcxy jɨm Chipre mejy agujcpɨ. 5 Co jɨm ajcxy yja'ty ma barco yjättac huɨdi yxɨɨ Salamina, chi ytɨgɨɨy Jesús y'ayuccapxhuäcxp ma je judíojäy ajcxy naymujctac. Tzooñ je Juan anajty nañ jadu'n je' anajty Bernabé etz Saulo pubéjtɨp. 6 Huɨdijttay ajcxy ma je naax mejy'agujcpɨ, e yja'ty ajcxy ma je cajp huɨdi yxɨɨ Pafos. Jɨm ajcxy paty tüg judíojäy huɨdi anajty yxɨɨ Barjesús, hue' je' anajty huijyjäy, e ñaydijyii anajty co Dios ytɨy'ajt najtzcapxɨɨyɨ, e ca' anajty yjanchɨty. 7 Je huijyjäy ooy mɨɨd ñaymɨgüg'adyii anajty je huɨdibɨ ane'm jɨm, hue' anajty yxɨɨ Sergio Paulo. Je Sergio Paulo ooy anajty ycohuinma'ñɨty, ooy y'ixpɨ́cyɨty. Chi ni'ane'mdɨy co huen nɨcxy yajtzonyii Bernabé etz Saulo. Com je Sergio Paulo anajty mɨdoohuaanɨ je Dios y'ayuc. 8 Je huijyjäy, huɨdi nañ jadu'n yajtijp Elimas, mɨdziptzoñ Pablo etz Bernabé, e tüccɨ'y capx'aduga'ñ ca'ydɨ je gobernador ymɨbɨcy. 9-10 Chi Saulo, huɨdibɨ nañ jadu'n yajtijpy Pablo, mɨɨd je Espíritu Santo huindɨɨcxpejty je huijy jäy, e nɨmay:
―¡Ooy mjɨbɨcjäyɨty miich, ooy m'anɨɨjɨty, mujcu' miich xy'ung'ajtp, ooy mmɨdzip'aty pɨnjaty oyjot oyhuinma'ñ mɨɨd! ¿Mɨna m'ixmadza'ñ nej mdzachyajtɨgoya'ñ je Huindzɨn Dios ytɨy'ajt? 11 Jadachambɨ je Huindzɨn Jesús xychachytunaamb, e mhuɨ́'mɨp huiintz, etz ni ca' je xɨɨmbɨ tzojc m'ixɨpy.
Chi je huijyjäy mɨc'amy yhuɨ'my huiintz coodz, chi ixtay pɨn oc-huijtznɨcxɨɨb com ca' anajty y'oc'ijxnɨ. 12 Co je gobernador jadu'n ijxy, chi mɨjpɨdacy Jesús y'ayuc, e chi ooy jɨhuɨɨy huinmaay nej Pablo nimɨydägy je Huindzɨn Jesús y'ayuc ytɨy'ajt.
Pablo etz Bernabé yajpátcɨxy jɨm Antioquía etz Pisidia
13 Chi Pablo etz ymɨgügtɨjc ajcxy mɨɨd ybarcotɨgɨɨy, chi ajcxy ñɨcxy Perge ma Panfilia ñaaxjot. Chi Juan puyöyduutnɨ Pablo etz Bernabé, e chi ñɨcxnɨ Jerusalén. 14 Pablo etz Bernabé ñajxy jɨm Perge oyja'tcɨxy jɨm Antioquía ma Pisidia naaxjot. Sábado xɨɨ ajcxy ytɨgɨɨy ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac, chi ajcxy ixtactay. 15 Co ñecycapxtay ma Moisés ñecy etz Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ñecy, chi je naymujctac huindzɨn quejxy ayuc ma Pablo ajcxy, ñɨmaayɨ:
16 Chi Pablo ytɨnayɨ̈gy, ycɨ' mɨɨd ytɨy'ajt yecy co huen amoongɨxy, e nɨmay ajcxy:
―Mɨdoogɨx, miich Israel jäy ajcxy, etz huɨdibɨ Dios yajmɨj'ajtp. 17 Je Israel jäy Dios huin'ijxy ɨɨch'ajt nmɨj'ap nmɨjteedy jecy'ajty etz yajyujcpejt ajcxy mɨcho'n co anajty ajcxy jɨm yjactzɨnäy Egipto ñaaxjot. Chi ajcxy yajpɨdzɨɨmnɨ mɨɨd Dios ymɨc'ajt. 18 Dios je' ajcxy mɨhuindɨnay huixchɨguïpx jɨmɨjt jɨm mɨjtɨgɨ̈duum. 19 Je Dios huixtujc it naax cajp yajtɨgoy huɨdi anajty jɨm tzɨnaayb Canaán ñaaxjot, etz yajmoy je naax ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy jecy'ajty jɨgɨx ajcxy jɨm chɨnähuɨpy. 20 Mɨdaax mɨgo'px jahuixchɨgïpx majc jɨmɨjt Dios mɨc'ajt mooy juez ajcxy huen ane'myii Israel jäy ixtɨ mabaad Samuel je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨyb ytungbɨjcy. 21 Huin'it ajcxy tüg rey pɨjctzoy huɨdi ane'mɨɨb ajcxy. Chi Dios yajreytɨgɨɨy Saul huɨdi tuun huixchɨgïpx jɨmɨjt. Je Saul yteedy hue' je' anajty yxɨɨ Cis, hue' je' anajty Benjamín y'ap y'oc. 22 Chi Dios tungbɨjcy Saul e yajreytɨgɨɨy David, chi Dios ymɨnañ: “Tɨ nbaadyɨch David, Isaí ymang, tüg yëydɨjc huɨdibɨ cuydundähuɨpy nej ndɨmdzocyɨch.” 23 Ma David y'ap y'oc Dios yajnïbɨjcy Jesús, jɨgɨx nihuänɨpy yajnïdzögɨpy je Israel jäy ajcxy, jadu'n nej anajty jécyɨp Dios yaj'ahuanɨɨy ajcxy. 24 Ca'nɨ anajty Jesús miiñ co Juan, je Bautista, capxhuäcxy Dios y'ayuc ma je Israel jäy ajcxy, nɨmaaygɨxy co copɨcy huen jothuimbijtcɨxy ma Dios, e huin'it jëbɨ ñɨɨbéjtcɨxɨpy. 25 Co anajty Juan y'o'cɨn huingon, chi ymɨnañ: “Ca' ɨɨch njëjɨty je Cristo, jadu'n nej mmɨnaangɨxy. Jayɨjp tɨ nmiiñɨch, jac'axam miina'ñ je Cristo; jacmɨc'ajt mɨɨd je' ca'ydɨ ɨɨch. Ca' xypaadyɨch nɨcxy yɨ' ycɨ̈ghuin nguejɨch.”
26 Chi Pablo yjacmɨnañ:
―Mɨgügtɨ́jc, Abraham y'ɨjx y'oc etz pɨnjaty yajmɨj'ajtp Dios, Dios tɨ xyajniguexy jada ayuc nej ajcxy jëbɨ m'alma nïdzoocɨn paady. 27 Je jäy ajcxy huɨdi anajty ajcxy tzɨnaayb jɨm Jerusalén etz tungmɨɨdpɨ ajcxy, ca' ajcxy nejhuɨy pɨn je' anajty je Jesús, ni ca' anajty huinjɨhuɨɨygɨxy y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ajcxy y'ayuc huɨdibɨ anajty yajcapxp ma ajcxy ñaymujctac huindüg sábado. E je' ajcxy cɨ'm yajpocycäy Jesús, e cuyduñ nej anajty ajcxy yjaybetyɨty ma Dios ñecy. 28 Oy ajcxy ca' paty pocy nej yaj'öccɨxɨpy Jesús, chi ajcxy nibɨjctzohuɨɨy ma Pilato co huen nɨcxy yaj'ögyii. 29 Co je jäy ajcxy cuydunday jadu'n nej anajty yjaybétyɨty ma Dios y'ayuc mɨɨd je' ycɨxpɨ, chi ajcxy yajmɨnajcy cruudzcɨ́xy, etz oy yajnaaxtɨgɨɨygɨxy. 30 E Dios je Jesús yajjugypɨjc co anajty tɨ y'ögy. 31 Chi canaag'oc ñayguëxɨ̈go'cɨ ma ymɨgügtɨjc huɨdi anajty tɨ ymɨɨdhuɨdidyii co chooñ Galilea ñɨcxy Jerusalén. Jadachambɨ yɨ' je' ajcxy huɨdi tɨy'ajt yejcpy ma je jäy ajcxy.
32 Je oybɨ ayuc ɨɨch miich ajcxy nyajmɨɨdmɨydacpy cham, huɨdi Dios yajnɨmay ɨɨch'ajt nmɨj'ap nmɨjteedy jecy'ajty. 33 Je oybɨ ayuc tɨ Dios cuyduñ cham ma ɨɨch ajt co yajjugypɨjcy Jesús co y'o'cy. Jadu'n yɨ Dios y'ayuccojaaybɨ jaay jecy'ajty ma je Salmo necy mɨmetzpɨ ma Dios jadu'n ymɨnañ: “N'ungɨch cham tɨ nyajjuugypɨcyɨch.” 34 Mɨɨd jadayaabɨ ycɨxpɨ co Dios tɨ yajjugypɨcy Jesús co y'o'cy, jɨgɨx ñinïcx ca yhuindɨgooyɨpy jadu'n anajty jaybétyɨty ma Dios ñecy ma Dios jadu'n ymɨnañ: “Nmöhuaamyɨch miich ajcxy je conúcxɨn huɨdibɨ nyajnɨmaayɨch je David.” 35 Paady nañ jadu'n Dios y'ayuccojaaybɨ jaay jadüg'it, ma ymɨna'ñ: “Ca' Dios a'ɨxɨ̈y nɨcxy y'ung ñinïcx yhuindɨgooy, je y'ung huɨdibɨ mɨɨd huädz jot huinma'ñ.” 36 Com janch co je David Dios huin'ijxy, jɨgɨx ane'mɨpy yɨ' yjuugy ymɨgüg ajcxy. E co ytung yajmay, chi y'o'cy, e je' y'alma ñaybaattɨ mɨɨd je y'ap yteedy y'alma, e je' ñinïcx huindɨgooy je'. 37 Je Jesús huɨdibɨ Dios yajjugypɨjc ca' je' ñinïcx yhuindɨgooy. 38 Mɨgügtɨjc, jëbɨ mnejhuɨɨygɨxy, co je pocyhuinmeecxɨn yaj'ɨɨhuäcxy yajcapxhuäcxy mɨɨd Jesús ycɨxpɨ. 39 Mɨɨd je' ycɨxpɨ pɨnjaty mɨbɨjcp tɨ ypocyyajhuinmeecxcɨxy huɨdibɨ Moisés yley anajty ca'p pocyhuinmeecxɨn yecy. 40 Nayguend'ájtɨgɨx, ix xyajcɨdacpejtcɨx je mɨj ayo'n jadu'n nej Dios y'ayuccojaaybɨ jaay jecy'ajty co Dios jadu'n ymɨnañ:
41 Mɨdoogɨx ɨɨch n'ayuc, miich ajcxy nɨxiicpɨ yajxiicpɨ, nay'adzɨgɨ́ɨyɨgɨxy, ix m'alma myajtɨgooygɨxy. Com ɨɨch Dios ndumybɨch tüg mɨjhuinma'ñ ma miich ajcxy mxɨɨ mdiempo. May miich ajcxy ca' mmɨbɨgɨpy, oy pɨn xyjayajmɨɨdmɨydáaccɨxɨpy.
42 Co Pablo ajcxy ypɨdzɨmy ma yɨ judíojäy ñaymujctac, chi je jäy huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty nɨmay je Pablo co huen nañ jadu'n yajmɨɨdmɨydägɨɨyb ma je jadügpɨ sábado. 43 Co ajcxy yöyhuäcxnɨ ma nayyöymujctac may judíojäy etz mayjäy huidi ca' yjudíojäyɨty huɨdibɨ jɨjptɨgɨyɨɨy je judíojäy y'ixpɨ́jcɨn, panɨcxy ajcxy je Pablo etz Bernabé. Pablo etz Bernabé capxhuijy ajcxy co huen panɨ́cxcɨxy je tɨy'ajt jadu'n nej Dios tɨɨbɨ tuñ may'ajt mɨɨd jäy ycɨxpɨ, e ca' ajcxy ixmadzɨpy.
44 Co sábado yxɨɨ paty, chi jäy ñayyöymujcɨ jahuenjaty cajp jäy ycanɨcxtay co anajty tzachmɨdoohuaangɨxy Dios y'ayuc. 45 Ca' anajty ajcxy yjotcújcɨty co je judíojäy ajcxy ijxy je mayjäy. Chi ajcxy ooy yjot'ambɨjccoty ni'ojɨɨygɨxy etz nɨmaaygɨxy oy ni nej Pablo. 46 Chi Pablo etz Bernabé ytɨgɨɨy mɨccapxpɨ ymɨnañ ajcxy:
―Copɨcy anajty co ɨɨch miich nyajnɨmähuɨpy Dios y'ayuc jayɨjp. Com ca' mgöbɨgaangɨxy Dios y'ayuc, e co ca' mnaybɨdáacɨgɨxy tudägy ma jugy'ájtɨn mɨɨd huinɨxɨɨbɨ, nɨcxyɨch n'ocyajnɨmäy ajcxy Dios y'ayuc huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty. 47 Com jadu'n xy'ane'myɨch ajcxy yɨ Huindzɨn Jesús, e xyñɨmaayɨch ajcxy:
Tɨ ɨɨch miich nbɨdägy jadu'n nej tüg tɨɨcxɨn jajɨn ma tüg'ócɨy naaxhuiñybɨ jäy jɨgɨx myajnejhuɨ̈huɨpy ajcxy je nïdzoocɨn jɨguembaad huindu'my naaxhuiñ.
48 Co ajcxy jadu'n mɨdoy huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty, chi ajcxy ooy nïgɨ yjotcugɨɨy, e chi ajcxy ymɨnandacy co je Huindzɨn Jesús y'ayuc ooy anajty y'óyɨty. E may ajcxy mɨbɨjcy huɨdibɨ anajty Dios tɨ yajnigödungɨ̈y co paatɨp jugy'ájtɨn huinɨxɨɨbɨ. 49 E jadu'n jɨm yajcapxhuäcxy Jesús y'ayuc ma je jɨmbɨ naax cajp. 50 E je judíojäy ajcxy mɨnaygapxɨ nijëjɨty töxyjäydɨjc ajcxy tudägypɨ huɨdibɨ Dios yajmɨj'ajtp, etz je mɨjjäydɨjc, e je' ajcxy mɨɨd mɨbɨdɨ̈gy Pablo etz Bernabé co pahuojpquëgaangɨxy ma jejɨmbɨ naaxjot. 51 Chi Pablo etz Bernabé ycɨ̈g huinhuojpy, je' je' tɨy'ajtɨp co ca' jäygɨdacy ajcxy nej jäy anajty ytungɨxy. Chi ajcxy ñɨcxnɨ jɨm Iconio. 52 E je' ajcxy huɨdibɨ mɨjpɨdaacp Jesús ooy anajty ajcxy yjotcujcɨty. E ymɨɨd anajty ajcxy je Espíritu Santo ma yjot yhuinma'ñ.
