1 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ P'op Hagä Do bad'oo doo da né hẽ bë bad'oo, ta taah tak'ëp takamahä̃n do bë bahadoo do hyb n'aa. 2 Taw'ããts hẽ kamahä̃n gó bë babok, Kristo ër takamahä̃n doo da né hẽ, ta daaj hẽ takan'oo däk doo, ër hyb n'aa tadajëp hyb n'aa. P'op Hagä Do h'yy gadajang Jesus hã, ta daaj hẽ takan'oo däk do hyb n'aa ër hyb n'aa tadajëp noo gó.
3 Bë aä̃ manä bë ỹỹm nadoo do sii, bë patug nadoo do sii. Bë moo boo manä nesaa do nu meby n'aa näng do bë hã hanäng doo me. Bë hyb n'aa hũũm manä bë ma. Tabad'op hẽ ti hedoo do bë moo boo manäh. Dooh bë er'ood bë da hadoo do sii ta ti hedoo do ky n'aa. Dooh tii da P'op Hagä Do karapee tsyt hẽ ta wë tasëëw hõm do raboo bä. 4 Bë er'ood manä nesaa do nu meby n'aa näng doo. Daap hadoo do na-ããj hẽ, taw'ããts hẽ dooh bë her'ood. Taw'ããts hẽ dooh bë ky masuuj bä nu meby n'aa näng doo me ta wób rakawew'aam hyb n'aa. Dooh tii da rer'ood bä Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Taw'ããts hẽ hahỹỹ da bë bad'oo: P'op Hagä Do wë ër tsebé baad hadoo do ër hã tanoo do hyb n'aa. 5 Baad ỹ karẽn bë bahapäh hahỹỹh: Sa ỹỹm nadoo do sii, sa patug nadoo do sii he'ỹỹh doo, nesaa do nu meby n'aa näng do sa hã hanäng doo me ramoo bong doo, sa ma rahyb n'aa h'ũũm do na-ããj hẽ, dooh ragado bä Kristo P'op Hagä Do daheeh rabag'ããs doo bä. Sa ma rahyb n'aa h'ũũm doo, kabarii hã h'yy kaha'eeh do hadoo, sa ma hã rah'yyb padëëk do hyb n'aa. Dooh P'op Hagä Do hã rah'yy kae heh'äät ta tii. 6 Bë gado manä ky kamep'ëëh doo me bë rakarẽn bä bë rawad'ii bä, ji hajaa nanäng nesaa do ji moo wäd bä raher'ood bä. Ta ti hedoo do hyb n'aa né hẽ P'op Hagä Do rejãã da nabuj keh'ũũm doo. 7 Ti hyb n'aa sa da bë h'yyb hedo manäh.
8 Badagyp do hadoo doo gó bë babok paah. Hỹỹ kä ta bag hadoo doo gó bë baboo däk Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã bë h'yy kata däk do hyb n'aa. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ ta bag hadoo doo gó né hẽ bë babok. 9 Ta bag gó ji awäd bä, baad ji ky enyym, baad hadoo do P'op Hagä Do karẽn do ji moo wät, dooh ji noo kanesa bä, dooh ji wad'ii bä. 10 Baad bë hyb n'aa newë, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do karẽn do hã bë h'yy kadaw'uuh hyb n'aa. 11 Bë moo boo manä badagyp do hadoo doo gó habok do ramoo heb'ooh doo. Dooh baad hadoo do ta ti hanaa. Bë maher'ood sa hã, bë metäh sa hã, baad nado rabahapäh hyb n'aa ta ti badagyp hadoo doo gó moo kahew'ëët doo. 12 (Nu meby n'aa näng kejën doo gó ramoo heb'ooh do ky n'aa ji her'ood bä.) 13-14 Ti hadoo né hẽ, sa hã ji maher'ood bä, ji metä bä sa hã nyy da P'op Hagä Do karẽn ji hã, nesaa do né hẽ ti ramoo bok doo, rabahapäh da tii bä. Ta bag banäng bä ji manyyh do badagyp doo gó kejën do hadoo tii. Ta bag metëëh, ji bahapäh da ny hadoo ta tii. Ti hyb n'aa hahỹỹ da ta wób sa kyyh:
15 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ baad bë hyb n'aa matakä nyy da bë babok. H'yy gatemah do rababok doo da bë aboo manäh. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do karẽn do hã h'yy genäh do rababok doo da bë babok. 16 Ta tyw n'aa nyy bä baad hadoo ji moo wät hyb n'aa, taw'ããts hẽ bë moo boo né hẽ baad hadoo doo, nesaa do jé pad'yyt hẽ takah'ũũm kän do hyb n'aa da hẽ. 17 Ti hyb n'aa bë h'yy gatema manäh. Taw'ããts hẽ bë h'yy kadaw'uuh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do karẽn do hã. 18 Bë eëg manä hejoonh do bë ba'oom hyb n'aa. Ji baoom do ji tah'yyb mahũũm nesa do ji her'oot, nesaa do ji moo wät hyb n'aa, ji tarejãã na-ããj hẽ. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do Sahee tii, bë an'oo baad bë tah'yyb mahũũm hyb n'aa. 19 Tii bä, Saaw-Mo hã hanäng do kejäm do ky n'aa me, ta see pé P'op Hagä Do ji ma ejäm do ky n'aa me na-ããj hẽ bë maher'ood ta wób.†Ta wób ji h'yyb en'yym hyb n'aa tii, sahõnh hẽ ratsebé hyb n'aa na-ããj hẽ. Tii bä, bë h'yyb gó naa Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do bë j'aa etsë, bë ma ejäm. 20 Tii bä, P'op Hagä Do Sahee bë tah'yyb mahũũm do hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër Wahë N'aa Jesus Kristo häd gó had'yyt hẽ bë h'yy gadeja P'op Hagä Do ër Yb wë. Taw'ããts hẽ sahõnh hẽ hyb n'aa bë h'yy gadeja ta wë. 21 Kristo bë weh'ëëh do hyb n'aa taw'ããts hẽ bë da hadoo do bë ky daheeh. Taw'ããts hẽ kawanajããn doo gó bë gadoo bë ramaher'ood bä.
Ỹỹj hã tamaher'oot do ky n'aa hahỹỹh
22 Ỹỹj, taw'ããts hẽ bë ky daheeh bë patug, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do bë ky daheeh doo da. 23 Ta ỹỹm nu gabóg ta patug, Kristo, ta hã h'yy ka'eeh do sa nu gabóg hadoo doo da. Kristo hub hadoo do ta hã h'yy ka'eeh doo. Kristo sa h'yyb tym dëëb. 24 Taw'ããts hẽ Kristo hã h'yy ka'eeh do ta hã raky daheeh doo da sahõnh hã sa ỹỹm raky daheeh sa patug.
Ajyy hã tamaher'oot do ky n'aa hahỹỹh
25 Ajyy, taw'ããts hẽ bë kamahä̃n bë ä̃j, Kristo ta hã h'yy ka'eeh do takamahä̃n doo da, ta daaj hẽ sa hyb n'aa takan'oo däk doo, 26 tsyt hẽ ta wë tabasëëw hõm hyb n'aa, baad sa hã tabenäm hyb n'aa. Ta ky n'aa hyb n'aa sa hã tabenäm. Naëng me tabenäm hadoo sa hã.‡Ji nu kemuun do ky n'aa tii.27 Tii d' tawén d'oo, tak'ëp hanäm gó takarẽn ta hã h'yy ka'eeh do rababoo däg kän, ta wë tagadoo noo gó. Takarẽn dooh hesus hedoo doo pé sa mahang hanäng. Takarẽn dooh baad nadoo do sa mahang hanäng péh. Tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh, baad had'op doo da rababoo däk takarẽn. 28 Taw'ããts hẽ ajyy rakamahä̃n sa ä̃j, Jesus bad'oo doo da né hẽ ta hã h'yy ka'eeh do wë. Taw'ããts hẽ sa hã hẽ rakamahä̃n doo da ajyy rakamahä̃n sa ä̃j. Jé ta ỹỹm kamahä̃n doo, ta daaj hẽ ti takamahä̃n ta hã hẽ. 29 Ta ti ỹ wén her'oot, dooh ta daaj hẽ, ta hub ty n'aa ges'yyk péh. Ji waa ji esoos ji bahejoonh hyb n'aa, baad ji hag'ããs ji hub hã. Ti hadoo Kristo bad'oo ta hã h'yy ka'eeh do hã, baad ji tabahag'ããs. 30 Sét ken'yyh ëër, ta hub uuh hadoo ëër. 31 Hahỹỹ da takerii däk Genesis hã: “Ti hyb n'aa kä m' aj'yy kä sa yb sa ỹỹn mahä̃nh kä sa m'aa hẽnh kä, tagatëë hyb n'aa ta ỹỹm kä. Raketëë jawén paa bä sét rabahado padëëk ta ỹỹm daheeh”,§Genesis 2.4 näng kerih doo. 32 Tak'ëp tabahetsooh ta ti kerih do ky n'aa see pooj jé ji nahapäh doo. Hã ỹỹ, Kristo, ta hã h'yy ka'eeh doo, séd h'yyb hedoo do ky n'aa ta ti taher'oot na-ããj hẽ. 33 Te hub né paawä ta tii, ketëë do sa ky n'aa na-ããj hẽ taher'oot. Ti hyb n'aa sahõnh hẽ bë ajyy, taw'ããts hẽ bë kamahä̃n bë ä̃j bë hã hẽ bë kamahä̃n doo da. Taw'ããts hẽ ỹỹj raweh'ëëh sa patug.
<- Epeso 4Epeso 6 ->
*5:13-14Gadagyp do hadoo doo gó habok doo, ha'ỹỹh do hadoo, dejëp do hadoo na-ããj hẽ P'op Hagä Do ranahapäh do hyb n'aa. Kristo ky n'aa ji gado bä ji ty gawëëj däk do hadoo, ji ganä wät do hadoo.