1 Ti m' Itarija häj n'aa hẽnh, Roma panang hẽnh ãã ramejũũ raky däng do jawén paa bä, rahaëëj däk Paw-Ro, radewäts b'ëëh do wób na-ããj hẽ warahén sa wahë n'aa see Jurijo häd näng do moo gó, Roma hẽnh Paw-Ro tamahũũm hyb n'aa. “Sesa warahén n'aa” ramaneëënh do sa see ti Jurijo. 2 Ti m' panang Adaramit häd näng doo bä naa ãã gatsëg t'oonh marakate gó, Asija häj n'aa hẽnh hahõm doo gó. Ãã sii hahõm na-ããj hẽ aj'yy Aris-Tako häd näng doo. Masedonija häj n'aa bä, panang Tesaronika häd näng doo bä naa tii. 3 Ti m' jati pé ãã kajaa panang Sidõn häd näng doo bä. Ãã kajaa bä Sidõn bä, Jurijo ky enyym Paw-Ro hã. Tanoo tabeg'ããs hyb n'aa pong hẽnh ta najiis sa wë, ta hã rabanoo hyb n'aa ta wë badoh doo. 4 Ãã tsyym kasok bä, ãã habok hẽnh bah'ood ty gahëm. Ti hyb n'aa tsyt dëëg hã, Tsi-Peré häd näng do nu masee me ãã kenaa bong. 5 Ti m' ãã batsëk bä ãã tabës Siris, Pam-Pirija häd enäh do häj n'aa. Ti m' ãã kaja hõm panang Mira häd näng doo bä, Risija häj n'aa bä.

6 Ta tii bä warahén sa wahë n'aa baw'yyt marakate panang Aresãn-Dirija häd näng doo bä naa, Itarija häj n'aa hẽnh hahõm doo. Ti m' tamejũũ ãã gatsëg t'oonh, tii gó ãã bah'ũũm hyb n'aa. 7 Ti m', hajõng ta ä̃h kaja hẽ ãã bahõm séd bä ãã karip do hyb n'aa, bah'ood ãã habok hẽnh taty gahëm do hyb n'aa. Tak'ëp né hẽ marakate gó moo b'ook do ramoo bok ãã kaja hõm hyb n'aa panang Kinid häd näng do nedaa bä. Dooh bah'ood an'oo bä ãã ty gahõm hẽnh ãã ahõm bä. Ti hyb n'aa s'ỹỹ tabanäng hẽnh ãã bah'ũũm. Tsyt dëëg hã Keret, Saramone häd enäh do hoo gad'oo bä ãã tabës. Tii da ãã wén d'oo, tsyt dëëg hã Keret häd näng do nu masee me ãã kenaa bong hyb n'aa. 8 Kaja hẽ ãã bahõm is Keret nabyy me. Tak'ëp né hẽ marakate gó moo b'ook do ramoo bok marakate bahõm hyb n'aa. Ti m' ãã kaja hõm kän Datyyw Banäm Do häd näng doo bä. Panang Raseja häd näng do nedaa bä däg tii.

9 Tabëëj hõm ta ä̃h rakahej'aa do paawä Itarija häj n'aa hẽnh. Tabëëj hõm Jõm Kipur*Jõm Kipur häd näng do Judah buuj rataheb'ëës, nesaa do kawug hõm do rahyb n'aa esee hyb n'aa. rataheb'ëës doo. Ä̃m n'aa nyy däk ji atsëg bä akajar, edaa däk do hyb n'aa tabahahëëm do bawät doo. Tabahahëëm do noo gó tak'ëp bah'ood bana. Ti hyb n'aa Paw-Ro ky hadoo mä sa hã:

10 —Hã ỹỹ pé da, dooh da baad tado bä ër hahỹ hah'ũũm doo. Ër da ta see hadoo, ër da kamana'uuh marakate hã, ta gabuuj hã, ër na-ããj hẽ da. Taw'ããts hẽ babä ër ba'yym dó —näng mä Paw-Ro.

11 Paw-Ro maher'ood né paawä sa hã, dooh warahén sa wahë n'aa karẽn bä tamaa newë bä ta kyyh. Taky daheeh marakate poo masoo n'aa, marakate danäh daheeh. 12 Dooh baad tado bä ratabëëj bä tabahahëëm do noo gó “Datyyw Banäm Do” häd näng doo bä. Ti hyb n'aa hajõk do rakarẽn rabah'ũũm, rakajaa hyb n'aa paawä panang Pënis häd näng doo bä, t'ĩĩ hẽnh ratab'ëës hyb n'aa paawä tabahahëëm do noo gó. Pënis bä marakate ranu kahej'ëëk, tsyt dëëg hã Keret häd näng doo bä. T'ĩĩ hẽnh dooh tabahëm bä tagajaroh hyb n'aa.

13 Tii bä, tadu doo bä tabahëm do raty gahõm hẽnh, ratsebee bong, h'yy kahasẽ bong. Rah'yyb däng doo da né hẽ red'oo mäh. Ti m' resäg toonh marakate mesoo n'aa. Ti m' rabahõm kän tsyt dëëg nabyy me. 14 Dawë péj rababoo däg bä kä tak'ëp bah'ood bana kän. Tsyt dëëg hadäk hẽnh naa tabana. Rahepëë däk ti bah'ood tak'ëp hen'aa doo. 15 Ti m' marakate bah'ood bahëm hõm. Dooh ãã haja bä ãã ahõm bä bah'ood gó. Ti hyb n'aa ãã beréd hõm bah'ood marakate tamahũũm hyb n'aa. 16 Ti m', tsyt dëëg nad'ëëd is doo, Kaw-Da häd näng do nu masee me ãã kenaa bong bä bah'ood an'oo bä, tii bä ãã bahaja kän ãã ej'ooj nä kän h'oo yb marakate duu me hadäk doo. T'ĩĩ hẽnh dooh denaa hẽ né paawä bah'ood tabahëm bä, ti hadoo né hẽ tak'ëp ãã bej'ooj nä kän. 17 Ti m' ta gó rabatóg so kän h'oo marakate agyyb jëë bä hood n'aa. Ti m' ta mawyd n'aa hewëëh doo me ramew'yyd hõm marakate hã tagananabëëh hyb n'aa, maadaka tak'ëp hejoonh do hyb n'aa. Rajeỹỹm na-ããj hẽ marakate adëë kä bä hood jó, hood Sirit häd näng do jó. Ti hyb n'aa rabaw'oong bëënh marakate yb mesoo n'aa sekeek doo. Tii bä raberéd hõm bah'ood ty gahëm hẽnh marakate bahõm. 18 Ti m', tak'ëp ketaam do hyb n'aa maadaka marakate hã, jat'iip hadoo rakud bëënh marakate gabuuj tagasakog däk hyb n'aa. 19 Tamawoob hẽ tabado däg bä ta ä̃h, sa daaj hẽ rabaw'oong bëënh marakate gó ramoo mabok do nahëë paah. 20 Poo hajëë had'yyt hẽ. Dooh papỹỹj ty ganä wäd bä, sagõõh dooh ji hapëë boo bä, ny nemuun ãã bahõm ãã bahapäh hyb n'aa paawä. Kaneréd bah'ood. Ti hyb n'aa sahõnh hẽ ãã dejëp ãã ed'oo.

21 Hajõõ däg ta ä̃h ranawa bong do jawén paa bä, Paw-Ro bas'ëëg gëët tabaher'oot hyb n'aa. Ti m' taky hadoo:

—Taw'ããts hẽ né paawä ỹ bë ky dahé ỹ baher'ood wät bä ër nahõm hyb n'aa paawä Keret bä naa. Ỹ bë ky dahé bä paawä, dooh né hẽ paawä bë kamanau bä bë aw'oong bëënh do hã —näng mäh. 22 —Ti hado né hẽ paawä, bë h'yy ketón manäh. Dooh da dajëp pé ër seeh. Jããm hẽ marakate karejã hõm da —näng mäh. 23 —Naga hẽ, atsëm, P'op Hagä Doo, ỹ hyb n'aa jaw'yyk doo, mejũũ ããs, ta karom seeh, hã ỹ takasee hyb n'aa. 24 Hahỹỹ da ããs kyyh: “Eỹỹm manä Paw-Ro. Sesa hã da makametëëh nä. A hyb n'aa da P'op Hagä Do bed'ëëp sahõnh hẽ marakate gó habok doo”, näng mä ããs kyyh. 25 Ti hyb n'aa bë tsebee, bë h'yy kahasẽ. Ỹ h'yy ka'eeh né hẽ P'op Hagä Do hã. Ỹ hapäh baad ub, hã ỹ ããs her'oot do hadoo né hẽ da ër hã. 26 Hood jó, tsyt dëëg hã bah'ood tapooh da marakate —näng mä Paw-Ro.

27 Ti m' 14 däg ãã ä̃h, ãã bah'ood mahũũm akajar Adirijat häd näng doo bä. Ti atsëm ub, edaa däk hëëj badäk marakate gó moo b'ook do rahyb n'aa hapäh. 28 Ti m' rametyy tetyy n'aa me. 36 meet mä tahajaa rametyy bä. Ta bahä̃nh rametyy p'aa hẽnh. Ta yd jé däg: 27 meet däg mäh. 29 Rajeỹỹm mä pä hã tatapóh bä. Ti hyb n'aa ji meheet pé raw'oong bëënh marakate mesoo n'aa, ta duu hẽnh kanehõ doo. Ti m' raky n'aa etsẽẽ nayyw hẽ tabawag hõm hyb n'aa paawä. 30 Ti m' marakate gó moo b'ook do radawäts tuu paawä h'oo yb. Marakate poo hã rabahõ ta mesoo n'aa ken'ooh. Rakarẽn paawä rakejën hõm sa mahä̃nh. 31 Tii bä warahén sa wahë n'aa hã, warahén sa hã na-ããj hẽ Paw-Ro ky hadoo mäh:

—Marakate gó moo b'ook do ranayyw bä, dooh da bë edëb bä —näng mäh.

32 Ti m' warahén ragekyd bong h'oo mesoo n'aa. Tame tabahop ran'oo bä.

33 Ti m' tapaj'ëë bä däg, Paw-Ro etsẽẽ sahõnh hẽ rabawa hyb n'aa. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:

—14 ãã ä̃ däg dooh bë awa boo bä, bë h'yy ketón padëëk do hyb n'aa. 34 Ti hyb n'aa, tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã bë bawa hyb n'aa bë waa. Taw'ããts hẽ bë h'yyb hejooj padäg bë bedëp hyb n'aa —näng mäh. —Edëp da bëëh, baad ub da sahõnh hẽ —näng Paw-Ro.

35 Ti m' Paw-Ro baher'ood wät jawén paa bä sa hã, tado däk pãw, ti m' taky n'aa ets'ẽẽ wät P'op Hagä Do hã sahõnh hẽ ramaa napäh bä. Taganabäh hõm tii bä, tii b' tabawa kän. 36 Ti m' ta wób rah'yy kahasẽ bong, rabawa kän tii bä. 37 Sahõnh hẽ marakate gó habok do 276 ajyy. 38 Ti m' rah'yy kajäk do pénh sahõnh hẽ rabawa bong do jawén paa bä, radewäts bëënh tiriig, marakate hãd gasakog däk hyb n'aa.

39 Ti m' tabawag hõm bä kä, marakate gó moo b'ook doo, dooh rahapëë bä tsyt dëëg. Tii b' rahapäh tagajaroh yb hood banäng bä. Rah'yy kajäk t'ĩĩ hẽnh marakate badäng hyb n'aa paawä. 40 Ti m' ragekyd bong ta mesoo n'aa. Ti m' rapyn hõm ta du ewõd n'aa ramaw'yyd däk do paah. Ti m' ragaj'eej däg kän pããn gaeh do tah'ũũm doo, ta poo bä hadäk doo. Tii bä kä, marakate bahõm kän hood hanäng hẽnh. 41 Ti m' hood wajau do hã marakate badëë këë. Hood jó ta poo baa këë. Ti hyb n'aa ta duu hẽnh takameb'ood wät maadaka an'oo bä.

42 Tii bä kä, warahén rakarẽn radejëëb paawä radewäts b'ëëh do paa ramahũũm do sa sii, ranatsóm hõm hyb n'aa sa mahä̃nh. 43 Ti hadoo né hẽ dooh sa wahë n'aa an'oo bä radejëëb bä, Paw-Ro tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa. Ti m' warahén sa wahë n'aa mejũũ jé hatsóm do rakajäk hyb n'aa tame, rabatsóm hõm hyb n'aa hood hakëë hẽnh. 44 Ta wób, nats'oom do tamejũũ sekeek do hã rakamesoo hyb n'aa, rabahõm hyb n'aa hood hakëë hẽnh. Tii da né hẽ kä sahõnh hẽ ãã kaja nä kän hëëj hã.

<- Atos 26Atos 28 ->