1 Korĩn 7

Ji kat'ëë däk do ky n'aa hahỹỹh

1 Hỹỹ kä, ỹ bë ma erih do hã ỹ bë eaanh do ky n'aa bë ỹ maher'ood kän. “Taw'ããts hẽ apäh dooh aj'yy awäd bä ta ỹỹm wë?”,* näk bë kyyh bë eaanh doo.† 2 Hahỹỹ da bë ỹ maher'oot: Hajõk baad nadoo doo da rababok do hyb n'aa, hajõk sa ỹỹm nadoo do sii, sa patug nadoo do sii rabahe'ỹỹh do hyb n'aa ỹ hanäng péh, taw'ããts hẽ sahõnh hẽ ajyy sa ỹỹm wë rababok nä, sahõnh hẽ ỹỹj sa patug wë rababok nä. 3 Taw'ããts hẽ ajyy sa ỹỹm ragadoo, sa wë rababok. Ti né hẽ baad ub, raket'ëë padëëk do hyb n'aa. Ti hadoo ẽnh ỹỹj sa hã. Taw'ããts hẽ sa patug ragadoo, sa wë rababok. 4 Ji ỹỹm, dooh ta hub danäh tado bä. Ta patug ti ta danäh. Ti hadoo ẽnh ji patug hã. Ta patug, dooh ta hub danäh tado bä. Ta ỹỹm ti ta danäh. 5 Taw'ããts hẽ ket'ëë padëëk doo, dooh rakajesyg bä ta patug daheeh. Jããm hẽ ratayy pawóp its ta ä̃h rakarẽn bä, baad pooj jé rakaner'ood bä, P'op Hagä Do hã raky n'aa etsẽẽ hyb n'aa ti noo gó. Tii d' rabad'oo do jawén paa bä kä, taw'ããts hẽ p'aa hẽnh séd hã raba'ỹỹh sa ỹỹm daheeh, Nesaa Do Yb h'yyb natatuk hyb n'aa, ranahajaa do hyb n'aa ji h'yy keb'aah do hã. 6 Bë karẽn bä tii, pawóp its ta ä̃h bë tayy. Dooh bë ỹ mejũũ do tado bä ti ỹ her'oot doo. 7 Hã ỹỹ péh, ỹ karẽn paawä sahõnh hẽ da ỹ rabahadoo.‡ Ti hadoo né hẽ ỹ karẽn doo da nado. Séd uuh had'yyt hẽ nado ëër, P'op Hagä Do an'oo bä. P'op Hagä Do anoo ta wób sa hã raketëë hyb n'aa, ta wób sa hã tabanoo rakanetëë hyb n'aa, ỹ hanäng péh.

8 Hỹỹ kä, marahud bong do bë mahang habok do sa hã, patug tema bong do sa hã na-ããj hẽ ỹ erih hahỹỹh: Taw'ããts hẽ paawä rakanet'ëë bong ỹ kanatëë doo da. 9 Ti né hẽ paawä këh ỹ sa hã, ranahaja bä rah'yy keba bä, taw'ããts hẽ raketëë né hẽ. Baad nado sa hã aj'yy tado bä, ỹỹnh tado bä, rahyb n'aa newë had'yyt bä rakarẽn do hã. Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ raketëë né hẽ tii d' tado bä.

10 Ket'ëë padëëk do sa hã hahỹỹ da ỹ mejũũ (këh ỹỹ gó nado tii, Jesus Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ti mejũũ): Taw'ããts hẽ ỹỹj dooh reréd bä sa patug! 11 Ti hadoo né hẽ, ta patug teréd bä paawä, dooh tahaja bä ta see hã takat'ëë bä. Takanarẽn bä ta mab hẽ tawäd bä, taw'ããts hẽ ta patug paa sii taber'oot, p'aa hẽnh tagadoo hyb n'aa, p'aa hẽnh séd hã rababok hyb n'aa. Taw'ããts hẽ ajyy dooh reréd bä na-ããj hẽ sa ỹỹm. 12 Ta wób sa hã ỹ mejũũ hahỹỹh, (dooh Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do tado bä ti mejũũ doo, këh ỹ tii): Ta ỹỹm h'yy kanae bä Jesus hã, ta sii had'yyt hẽ ta ỹỹm karẽn bä tawäd bä, tii bä taw'ããts hẽ dooh teréd bä ta ỹỹm. 13 Ti hadoo ẽnh ỹỹj sa hã ẽnh. Ỹỹnh patug h'yy kanae bä Jesus hã, ta sii had'yyt hẽ ta patug karẽn bä tawäd bä, tii bä taw'ããts hẽ dooh teréd bä ta patug. 14 Ta tii da ỹ wén mejũũ, ta patug h'yy kanae né paawä, tsyt hẽ ti takasëëw däk do hyb n'aa P'op Hagä Do wë, ta ỹỹm hyb n'aa, Jesus hã ta ỹỹm h'yy ka'eeh do hyb n'aa. Ti hadoo ẽnh ỹỹj sa hã kä. Ta ỹỹm Jesus hã tah'yy kanae bä né paawä, tsyt hẽ ti takasëëw däk P'op Hagä Do wë, ta patug hyb n'aa, Jesus hã ta patug h'yy ka'eeh do hyb n'aa. Tii d' tanado bä paawä, nes'aa né paawä tii bä bë taah P'op Hagä Do matym gó. Dooh ranes'aa bä P'op Hagä Do matym gó. Tsyt hẽ, P'op Hagä Do wë rakasëëw padëëk bë taah. 15 Hỹỹ kä, Jesus hã h'yy kana'eeh do karẽn bä teréd hõm bä ta patug, na mahũũm tii bä. Ta mahä̃nh tahõm bä, na mahũũm. Jesus hã h'yy kana'eeh do karẽn bä teréd hõm bä ta ỹỹm, na mahũũm tii bä. Ta mahä̃nh tahõm bä, na mahũũm. P'op Hagä Do asëëw hõm ëër, ta hã h'yy ka'eeh doo, h'yyb nyyw gó ër babok hyb n'aa sahõnh hẽ sa wë. 16 Bëëh, ỹỹj Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ji hapäh mä da bë hyb n'aa da ta jawén bë patug rah'yy ka'eeh da Jesus hã. Bëëh, ajyy Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ji hapäh mä da bë hyb n'aa da ta jawén bë ỹỹm rah'yy ka'eeh da Jesus hã.

17 Taw'ããts hẽ ër hã Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do anoo doo da ër babok hyb n'aa ër P'op Hagä Do basëëw däk noo gó, tii da né hẽ ër baboo had'yyt hẽ. Ti né hẽ ti ỹ mejũũ do jé pad'yyt hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã. Sét gó ỹ mejũũ ta ti ky n'aa hã. 18 Hahỹỹ d' ỹ hanäng: Aj'yy ta masuuj noo byyh kahõg hõm do tado bä P'op Hagä Do basëm noo gó Jesus hã tah'yy ka'eeh hyb n'aa, taw'ããts hẽ. Na manä tii. Dooh hyb n'aa ji jejën pé tii. Aj'yy masuuj noo byyh kanahõk do tado bä P'op Hagä Do naëënh noo gó, taw'ããts hẽ na-ããj hẽ. Dooh hyb n'aa pé ta ti ramoo bok ta hã. 19 Dooh P'op Hagä Do gahëën bä ji hã ji masuuj noo byyh kahõg hõm doo, kanahõk doo. Jããm hẽ tagahëën ji hã tamejũũ do ji ky daheeh doo. 20 Ji kan'yyh doo da ji P'op Hagä Do basëm noo gó, tii da taw'ããts hẽ sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do rababoo had'yyt hẽ. 21 Ji kariw n'aa karom ji do bä paa ji P'op Hagä Do basëëw hõm noo gó, taw'ããts hẽ. Dooh ji hyb n'aa tón bä sa karom ji bahadoo do hyb n'aa. Ti hadoo né hẽ, ji kariw n'aa karẽn bä ta da hadoo ji do bä, ta karom ji nado wät hyb n'aa, tii bä taw'ããts hẽ ji gadoo tii. 22 Ji kariw n'aa karom ji do bä paa ji P'op Hagä Do basëëw hõm noo gó, ji Jesus edëëb kän hỹỹ kä nesaa do mahä̃nh, Jesus wë ji moo wät hyb n'aa kä. Kariw n'aa tamah do ji do bä paa ji P'op Hagä Do naëënh noo gó, Kristo karom hado däk ji hỹỹ kä. 23 Tak'ëp P'op Hagä Do bepaag hõm bë hyb n'aa b'aa kajatsëk do hã Jesus dajëp noo gó, ta karapee bë bahadoo hyb n'aa. Ti hyb n'aa bë an'oo manä ta wób bë ramejũũ.§Ta wób ramejũũ Korĩn buuj sa hã rakanet'ëë bok hyb n'aa, sa masuuj noo byyh ragahõg hõm hyb n'aa na-ããj hẽ. Ta ti ji moo wäd bä, baad ji P'op Hagä Do gadoo, baad ji tagen'aak, sa nooh. Ta bahä̃nh rakarẽn ran'oo bä. Dooh te hub tado bä ta tii d' mejũũ do sa kyyh. Ti hyb n'aa Paw-Ro mejũũ raky nadaheeh hyb n'aa ta ti hedoo do sa kyyh. Ji P'op Hagä Do gadoo ji kat'ëë bä, ji kanat'ëë bä na-ããj hẽ. Ji tagadoo Judah buuj ji do bä, ta wób buuj ji do bä na-ããj hẽ. 24 Ti hyb n'aa wakãn haa, bë marahud nä bä, bë ket'ëë hõm bä, kariw n'aa mejũũ do bë do bä, kariw n'aa tamah do bë do bä bë P'op Hagä Do basëëw hõm noo gó, tii da né hẽ bë babok.

25 Hỹỹ kä kanetëë nä do ky n'aa hã, bë eaanh doo, bë ỹ maher'ood kän. Bë ỹ maher'oot doo, dooh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do mejũũ do tado bä. Dooh ër hã tamejõ bä ta ti ky n'aa hã. Bë ỹ maher'oot, hã ỹỹ pé baad hadoo do ta ti ky n'aa hã. Jesus ky enyym do hyb n'aa hã ỹỹ, ỹ tah'yy gan'yyh. Ti hyb n'aa, baad ub ta ti ỹ her'oot doo. 26 Da hẽ nesaa do ji ahoop do hyb n'aa, hã ỹỹ pé taw'ããts hẽ paawä dooh raket'ëë bä kanetëë nä doo. 27 Tii d' tado né paawä, ji ỹỹm nyy bä, taw'ããts hẽ dooh ji mejõ hõm ji mahä̃nh. Ji ỹỹm nanyy nä bä, taw'ããts hẽ dooh ji esóts bä ji ỹỹm pan'aa, hã ỹỹ péh. 28 Ti hadoo né hẽ, ji kat'ëë bä, dooh nesaa do tado bä ta ti P'op Hagä Do matym gó. Maruus kat'ëë bä, dooh na-ããj hẽ nesaa do tamoo wäd bä ta tii hã P'op Hagä Do matym gó. Ti hadoo né hẽ, hajõng nesaa do ket'ëë padëëk do rahoop da badäk hahỹỹ hã rababok bä. Ỹ karẽn paawä bë ỹ mo n'aa jesuu ta ti mahä̃nh.

29 Wakãn haa, hahỹỹ d' ỹ hanäng péh: Edaa däk Jesus matëëh doo. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ paawä ỹỹm enäh do tii hã had'yyt hẽ nado rah'yyb padëëk hỹ jawén. 30 Taw'ããts hẽ paawä h'yy ketón doo, tii hã had'yyt hẽ nado rah'yyb padëëk hỹ jawén na-ããj hẽ. Tseb'ee doo, tii hã had'yyt hẽ nado rah'yyb padëëk hỹ jawén. Taw'ããts hẽ sa ma hets'ẽẽ doo, sa ma hã had'yyt hẽ nado rah'yyb padëëk. 31 Taw'ããts hẽ badäk hahỹỹ hã hanäng do hã moo bok doo, tii hã rah'yyb padäg had'yyt hẽ nado hỹ jawén. Ta tii da ỹ wén näng, gawatsik do hyb n'aa da badäk hahỹỹh, sahõnh hẽ ta hã hanäng do na-ããj hẽ.

32 Ỹ karẽn paawä bë hyb n'aa tón manä badäk hahỹỹ hã bë babok do hã. Kanetëë doo, Jesus gen'aak do hã rah'yyb padëëk, ramoo bok, Jesus rah'yyb en'yym hyb n'aa. 33 Ajyy ỹỹm enäh doo, badäk hahỹỹ hã ji hawät do hã rah'yyb padëëk, sa ỹỹm rah'yyb en'yym hyb n'aa. 34 Pawóp hẽ hadoo do hã rah'yyb padäg kän. Sa ỹỹm, Jesus na-ããj hẽ rakarẽn rah'yyb en'yym. Ti hadoo ẽnh ỹỹj sa hã kä. Ỹỹj patug tema bong doo, maruus na-ããj hẽ, Jesus gen'aak do hã rah'yyb padäg had'yyt hẽ, tsyt hẽ, Jesus hã ub ramoo bok hyb n'aa sahõnh hẽ sa wë hanäng doo me. Ỹỹj patug enäh doo, badäk hahỹỹ hã ji hawät do hã rah'yyb padëëk, sa patug rah'yyb en'yym hyb n'aa. 35 Bë ỹ h'yy ge'ỹỹm hyb n'aa nado ỹ wén erih ta tii. Bë hyb n'aa né hẽ, baad tabadoo hyb n'aa bë hã, ỹ wén erii wät tii.**Dooh Paw-Ro karẽn bä ji tah'yy geä̃m bä ji kanatëë hyb n'aa. P'op Hagä Do an'oo bä ji hã ji katëë hyb n'aa, ji katëë né hẽ. Baad Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë bë moo bok hyb n'aa bë tamasa tii hã. Ta hã had'yyt hẽ ỹ karẽn bë h'yyb padäg. Dooh ỹ karẽn bä bë h'yyb panas'ëëh péh.

36 Aj'yy see ta h'yyb gó taky hado bä ta ỹỹm pan'aa hã: “Dooh baad tado bä ä̃m ỹ pan'aa hã ỹ bad'oo doo”, p'eets hẽ na-ããj hẽ tatabëëj däg bä ta j'ooh baab n'aa tagatëë do pan'aa, takarẽn bä tagat'ëë bä, taw'ããts hẽ raketëë né hẽ. Dooh nesaa do tado bä ta tii, P'op Hagä Do matym gó.††Hahỹỹ da na-ããj hẽ ji hajaa ji erii bä tii, aj'yy ky n'aa tado bä taher'oot doo: “Aj'yy see ta h'yyb gó taky hado bä ta ỹỹm pan'aa hã: ‘Dooh baad tado bä ä̃m ỹ pan'aa hã ỹ bad'oo doo’, tanahaja bä tah'yy keba bä, takarẽn bä takat'ëë bä, taw'ããts hẽ raketëë né hẽ. Dooh nesaa tado bä tii, P'op Hagä Do matym gó.” 37 Aj'yy see ta daaj hẽ, ta wób mejũũ do nado kä tii, tahyb n'aa newë däg bä ta ỹỹm pan'aa hã, taganatëë hyb n'aa, tahaja bä tah'yy keba bä, nyy d' tabad'oo tahyb n'aa newë bä kä, tii bä taw'ããts hẽ rakanetëë. Ti na-ããj hẽ baad hadoo do tamoo wät. 38 Ket'ëë padëëk doo, baad né ti sa hã. Kanatëë doo kä, marahud kä, ti baad tabad'oo ỹỹm näng do mahä̃nh.

39 Taw'ããts hẽ ỹỹnh kat'ëë däk doo, ta patug sii had'yyt hẽ tabawäd kän tabedëp nä bä. Ta patug dajëb bä, ta jawén paa bä kä, tahajaa ta see hã takat'ëë bä, Jesus hã h'yy ka'eeh do see tado bä tii. 40 Hã ỹỹ péh, ta bahä̃nh baad ub ta hã takanat'ëë wäd bä. Tii d' né hẽ hã ỹỹ. P'op Hagä Do Sahee hëp ỹỹ gó na-ããj hẽ tabawät. Ta wób sa h'yyb gó had'yyt hẽ nado.‡‡Ti noo gó Korĩn panang bä ta wób raky sëm Paw-Ro her'oot doo. Sa hã, sa h'yyb gó had'yyt hẽ P'op Hagä Do Sahee bawät. Sa hã hẽ rah'yy kasab'ee. P'op Hagä Do Sahee hëp ỹỹ gó na-ããj hẽ tabawät, Paw-Ro wén her'oot, terih do raner'oot bä, raky nasëm hyb n'aa.

<- 1 Korĩn 6 1 Korĩn 8 ->