12 Zuta vegenaki hetoka vegenaki etó iki niamave. Hamó lelegitó loló olimiaká noive. Hamokó Guivahani nenémo ve mukilitini Guivahani noike, aí sele li amiaká nia vegená mukitoka nene vauva aleko nónohá zekimiaká noive. 13[d] Guivahanimú sele liaká nia vegená mukitoka kugutó vizitimó neve liki monó gotolaú luhuva gizinamóma neve.
14 Lá oko nemóza, aikumú gili alévolé amitamó nene, nana iki sele li amitave. Itó aí gakó gelemitamó nene, aikumú nana iki gili alévolé itave. Itó makolímo lo utó oko aí gakola lo kememitimó nene, aí gakó nana iki gilitave. 15[e] Itó Ómasímo gakó liaká ve kimiselemitimó nene, nana iki li utó iki li kimitave. Liki loká inimikikoma neza láa loko litove: Izesuni gakó li kimita vegená mota kimiseleneimóma neve. Nenemú monó gotolaú gakó makó lá oko neve:
Gakó lamaná li utó iaká nia ve keza gapo niago, kigisagutí liti liti ligo, ikago, gelekunike, ligika vávani okave.
16[f] Lá onoimóza, Zuta vegená mukitó ámina gakó lamaná gili alemakumú nene Isaiá luhuva láa loko gizamóma neve:
Guivahanínemaka, gakó lo kumunimó nene ma gili alévolé inamamóma neve.
17 Nenemú láa loko gilitune: Ómasímini gakó gelekunikegó gele alévolé oaká noune, itó Kilistoni agepagutí gakó li utó niagogó gakola geleaká noune. 18[g] Geza nene Zuta vegenalite monó gelemamó nehe loko loká itanimó nene, neza lá oko nomive loko litoze. Monó gotolaú láa liki gizinamóma neve:
Kegepagutí gakó nenémo numutó namató vo alimó. Itó gakóini nenémo mikasi nekisa vokisauka vo alimó neve.
19[h] Lá onoimóza, geza nene Isilae vegenalite gili vevesamamó netihe loko goha loká itanimó nene, neza lá oko nomive loko litoze. Mosé nene Ómasímo Zuta vegená lo kimi gakó láa loko luhuva gizamó nene apí oko gelezo:
Lekeza hetoka vegenakumú gelemó nene ha netá lilí inamoláa kelémo molokugo, lekeza kemekugú nanigave. Ve lugáa negi hizi minamó nene sele lo kemekugo, keikumú mulutikú golesa gilinigave.
20[i] Itó Isaiá ahelele vizemigo Ómasímo li gakó láa loko limó neve: