33 Gopa napa mihina nia vegenatoka viki gímizemilo, likilími gopa ikataze. Itó lamaná iki iki miliki ita netatini nene gopa okative. 34 Lekeza nene likigika otopá ziko etó iki miniki golesa netá nene lekemegesa amilo. Lekelikutí vegená lugáate Ómasimú gilisá amave. Nenemú gelekuke, lokovoza hilitive loko noluve.
Helenosakutí haitolíminoko gileleko otinogo une
35 Itó lugáate nene hele vegená keza nana iki otitave. Itó kugupe kovogisagi nanagitana ominamó utó itave. 36 Liki loká ita gakó nene negiga linigave. Lekeza netá matá ali zuhá iaká niamó nene hanuva ma golosá amive. Sikú zapava hulupa legekago, goloko iteaká noive. 37 Zuha netá nene haitó agupegi neve. Itó gulúvila nene haitó agupegi neve. Gihiláagó kilé ahe itó netá lugáahe zuhá oaká noune. Itó zuhá okuko, goloakaláagi agilagi nene alika utó oaká noive. 38 Itó Ómasi eza gele vevesoake lotamole loko ametameni amimó áminaló goloko iteake o moloaká noive. Itó gihila ámina oko kemetameni haitopaitolímini utó oaká noive. 39 Lugupémini mogonáa ámina oko hamokó minamive. Vegená lelí lugupe haitó, itó iza galatini kugupe nene haitó, itó namatini nene haitó, itó lagahatini nene ámina oko haitó. 40 Itó okulumatoka netá matá mukí neve, itó mikasiloka ámina oko netá mukí nemóza, okulumatoka netá mukí nemó nene gonanaliváa haitó, itó mikasiuka netá nemó nene ámina oko gonanaliváa haitó. 41 Ho nene lapanaláa haitó, ikani eza lapanaláa haitó, sonohí keza ámina oko lapanáini haitopaitó neve.
42 Helenosakutí oteakalímini mogonáa ámina oko neve. Gale zeaká lugupe nene haha oakalímini neve. Goloaká nenémo haha aminogo ive. 43 Gale zeaká lugupe nene hutuváa neve. Goloaká nene gonanalivagi neve. Gale zeaká lugupe nene keé lamimó neve. Goloaká nene zámuzalagi neve. 44 Gale zeaká nene mikasi lugupéa neve. Goloaká nene okulumakú lugupegi golanogo une. Mikasi lugupe nemó nene ámina oko okulumakú lugupe neve. 45[i] Monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve:
Ganá ve Atá nene sikalahulagi loló oko minoaká nenémini amelaho loló oko minamó neve.
Itó alika Atá agulizá Izesú eza alévolé oko minoakalímini amelaho loló oko minamó. 46 Okulumakú lugupe ale goí osá amive. Mikasigú lugupe nene ale goí okago, okulumakú lugupe nene alika utó inogo ive. 47 Ganá mikasigú ve eza nene mikasitunú loló imó, nenemú mikasigú ve minamó. Alika ve eza nene olulumakutí vema minamó. 48 Mikasiuka vegená leza mikasiukatí ve Atá mina avevezaha oko noune. Itó okulumakutí limi ve mina avevezaha oko gosohá vegená minanogo une. 49 Itó mikasiukatí vémini ametameni alunimó ámina oko alika okulumakutí limi vémini ametameni alinogo une.
Izesú anititi zupa okulumakú lugupe ale luhanogo une
50 Náa vegúe, gakó makó imane litoze, gililo. Mikasi lugupémo Ómasímini avogisaló vaminogo ive. Itó anuva oko haha iti lugupetunú netá alévoleláa ma aleminogo une. 51[j] Gililo. Neza asuguná gakó makó lo likimitoze. Leza Izesunimú gele alévolé uni vegená mukitó hilitunimó negopa logómulagi nouni vegenaki hilina vegenaki ale viligokinake gosohá lugupe nene mukitó ale luho asú inogo une. 52 Alika pikulima noziko, helemoláate galinali gó melevezakitana oko otiiki anuva iki haha amitamó minanigave. Itó logómulagi minatunimoláagi ale viligokinake, haitó lugupe ale luhanogo une. 53 Lugupe imane anuva oko haha oaká lugupe nene gololohá oko ale ahulokinake alévolé oko minoaká nene ginegane nenéminoko ale luhanogo une. Itó heleakalímini mututona leza alévolé lugupe ale luhanogo une. 54[k] Itó anuva oakalímo alévolé oko minoaká ale luhati zupa, gakó láa loko monó gotolaú luhuva gizonoimóma alévolé inogo ive:
Alévolé oko minoaká nenémo heleaká nene avilegeneimóma neve.
55[l] Avilegeake, heleaká geza lepeleaká zámuzaka hí neve. Heleaká geza gasovaka hí neve loko limó.