1 Yon xuee vitja na ngueeꞌ nguee pascua ya na jaa nnꞌan judíos conanꞌcüjë quinman na conanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, juu xjenꞌñeen squë́ tsjoon Betania yo Jesús. Squë́ vaaꞌ Lázaro, juu tsan na tyincyaa jon na vandoꞌ xco. 2 Ndoꞌ jnanꞌtꞌmaanꞌ nanꞌñeen Jesús, jnanꞌjndaꞌhan na tcüꞌá. Juu Marta tyentjon juu ndë́ ndoꞌ mantyi tacüetyen nquii Lázaroꞌñeen yo já na tendyuá mesa yo Jesús. 3 Juu Maríaꞌñeen na yꞌoon juu xoncüe litro nchenꞌ ninnquiiꞌchen nardo jnda jndyi njonhanꞌ. Scongio juu nchenꞌñeen ngꞌee Jesús, ndë joꞌ toveeꞌ juu ngꞌee jon yo soxquen juu. Ndoꞌ na sꞌaa juu na nndaꞌ, ninvaa quiiꞌ vꞌaaꞌñeen tycya jndye quichi. 4 Juu xjenꞌñeen juu Judas Iscariote, jnda Simón, mꞌaan juu joꞌ, juu juu na jndë tindyoviꞌ na nninncyaa juu cüenta Jesús. Condui tsanꞌñeen ncüii já na tqueenꞌ Jesús na quinanꞌjö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon.
5 Tyiꞌcuaa ya ntyjii juu ndu na sꞌaa María na nndaꞌ, itso juu:
—Cüa chito tijntꞌua nchenꞌvaꞌ na ncüii ndye ciento sꞌon denarios. Juu sꞌonꞌñeen nndëë ntejndeihanꞌ nanninñenꞌ.
6 Majoꞌ chito tso juu na nndaꞌ ngꞌe na venchjii juu joo nanninñenꞌ. Tso juu na nndaꞌ ngꞌe tsanchꞌueehin, ee juu tonayꞌoon tjanche na toquiñjon sꞌon na toninjntꞌue tsoñꞌen já, ndoꞌ tocoꞌxen nquiihin na tocüjiꞌ juu sꞌon na ñjonhanꞌ. 7 Ndoꞌ na nndaꞌ tso juu, joꞌ tꞌa Jesús, tso jon:
—Quiꞌndyiꞌ tsanscuvaꞌ na itsꞌaa juu na nndaꞌ. Ee itsijndaꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌ xuee na ntsaquityꞌiu nnꞌan ja. 8 Ee nanninñenꞌ tsoñꞌen xuee mꞌanhan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Majoꞌ ja chito ninnquiiꞌchen nndaꞌ na ncꞌön yo ꞌoꞌ.
Jnanꞌjndaꞌ ntyee na nnanꞌcueeꞌhan Lázaro
9 Ticꞌuaa jñꞌoon na mꞌaan Jesús Betania yo já, ngꞌe joꞌ, jndye nnꞌan squenonhan na mꞌán. Majoꞌ chito xiaaꞌntyi na ninꞌquijntyꞌiahan Jesús, mantyi ninꞌquijntyꞌiahan juu Lázaroꞌñeen, tsꞌan na tueꞌ na tyincyaa Jesús na tandoꞌ xco. 10 Ngꞌe na nndaꞌ vaa, nque ntyee na conintque ndëë jaa nnꞌan judíos, jnanꞌjndaꞌhan na mantyi nnanꞌcueeꞌhan Lázaro. 11 Ee ntyja ꞌnaanꞌ jon jndye ntyjehan nnꞌan judíos tjihan ntyja ꞌnaan ntyee, tëntyja nꞌonhan Jesús.
Ya squë́ Jerusalén jnanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan Jesús
(Mt 21:1-11; Mr 11:1-11; Lc 19:28-40)
12 Tonco ncüiichen xuee, nnꞌan na jndye jndyiꞌhin jndyehan na mandyo ntsquë́ Jerusalén yo Jesús. 13 Yajoꞌ tyechohan njon ntsquii nnontëncyꞌa, tyequitjonhan juu jon. Tonanꞌxuaahan, tonduehan:
—Cüitꞌmaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Quityio jon jnꞌaan nquii tsan na ndyo yo xueeꞌ nquii jon na taquintyja jon tꞌman tsꞌan conduihin na coꞌxen jon jaa nnꞌan Israel.
Nndaꞌ ro jñꞌoon tonanꞌxuaa nanꞌñeen.
14 Ndoꞌ tijndaꞌ ncüii snon na tantjo Jesús. Na sꞌaa jon na nndaꞌ, siquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui tivio.
15 Itsohanꞌ:
ꞌOꞌ nnꞌan Jerusalén, tyiꞌndyuehoꞌ.
Quitquenhoꞌ cüenta, indyo nquii jon na taquintyja juu jon tꞌman tsꞌan conduihin na coꞌxen jon ꞌoꞌ na ntjo jon snon chjo.
16 Majoꞌ já nnꞌan na tqueenꞌ Jesús na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tataaꞌ nꞌö́n jñꞌoonminꞌ na vejndyee. Majoꞌ vi na jndë sitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌonhin, yajoꞌ tëñjoonꞌ nꞌö́n na nndaꞌ vaa jñꞌoon na jndui ntyja ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ tui chaꞌxjen juu jñꞌoonꞌñeen na jndui.
17 Mꞌan ncüii tmaanꞌ nnꞌan judíos xjen na tꞌman Jesús Lázaro na toquindyiiꞌ jon quiiꞌ tsiꞌtsꞌua. Ndoꞌ joo nanꞌñeen, vi na jndë tyincyaa jon na vandoꞌ xco Lázaro, yajoꞌ totjiꞌ jndyoyuhan ntyja ꞌnaanꞌ na nndaꞌ vaa na jntyꞌia ndëëhan. 18 Mangꞌe juu tsꞌianꞌñeen na sꞌaa Jesús na tyiꞌjeꞌquindëë nduihanꞌ na veꞌ najndei nquii tsꞌan, joꞌ na tyequitjon nanꞌñeen jon na jndë jndyehan na nndaꞌ sꞌaa jon. 19 Ndoꞌ na nndaꞌ, joꞌ jndue fariseosꞌñeen ndëë ntyjehan:
Vendye nnꞌan na conanꞌneinhan jñꞌoon griego jntꞌuehan Jesús
20 Quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tyꞌe nguee xjen na conanꞌcüje nnꞌan judíos quinman, tomꞌan vendye nnꞌan na conanꞌnein jñꞌoon griego. 21 Squenon nanꞌñeen na mꞌaan Felipe, juu jon tsꞌan tsjoon Betsaida, ndyuaa Galilea. Tanhan vi nayaꞌñeen nnon jon, jnduehan:
—Nndaꞌ ta, ntꞌue nꞌö́n na nnanꞌnë́n yo nquii Jesús.
22 Ndoꞌ tëquitso Felipe juu jñꞌoonꞌñeen nnon Andrés, jndë joꞌ vehan tyequinduehan nnon Jesús na nndaꞌ. 23 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:
—Ja na condui tsansꞌa na jñon Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, naneinhin jndë tentyja xjen na ngenön naviꞌ tꞌman na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntsitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ja. 24 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, ncüii ntquen tsjaan, icanhanꞌ na nnonꞌ tsꞌanhanꞌ nnon tyuaa. Na ntsꞌaa juu na nndaꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon na jndë tueꞌhanꞌ. Ee xe na tyiꞌndui na nndaꞌ, contjohanꞌ na ninjoꞌ ninncüiihanꞌ. Majoꞌ vi na jndë jnonꞌ tsꞌanhanꞌ, jndye ntquen ngueꞌ ntsꞌaahanꞌ. 25 Minninchen tsꞌan na veꞌnchjii nquiihin yo na ntsijndaꞌ nquii juu na ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu, jnaanꞌ joꞌ ngitsuhin. Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na tyiꞌnjon ntyjii juu nchu vaa na vamꞌaan juu, nndaaꞌ juu na tyiꞌjon quintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu. 26 Xe na aa mꞌaan ncüii tsꞌan na ninꞌquityentjon nnön, quitsue juu jñꞌoon na mancya. Ee na ntsꞌaa juu na nndaꞌ, ncꞌoon juu naijon na mꞌan ja. Ndoꞌ nquii Tyëhöꞌ ntsiquinjon jon juu tsanꞌñeen.
Itsinin Jesús ntyja na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin
27 “Nein itsiꞌndaaꞌhanꞌ ntyji na ngenön naviꞌ, ndoꞌ ¿Nchu vaa ntsjö ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ? ¿Aa ntsjö: “Tyeꞌ, cüjiꞌ ja juu xjen na ngenön naviꞌvahin”? Majoꞌ xeꞌquitsjö na nndaꞌ ee majuu tsꞌian na jndyö na ncüꞌiö cüenta nnꞌan. 28 ꞌUꞌ tyeꞌ, ncyaꞌ na nditꞌmaanꞌ ꞌUꞌ ntyja njan.
Juu xjenꞌñeen ticꞌuaa jndyeeꞌ tye jon quiñoonꞌndue. Tꞌa jon:
—Jndë tyincya na covitꞌmaanꞌ ja, ndoꞌ nditꞌmaanꞌntyichen ja.
29 Ndoꞌ nque nnꞌan na ventyjeeꞌ ncꞌiá, jndyehan na nndaꞌ. Joꞌ jnduehan ndëë ntyjehan na coꞌman ntsuee. Majoꞌ vendye ntyjehan jnduehan:
—Ncüii ángel sinin nnon jon.
30 Majoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:
—Ticꞌuaa na jndyehoꞌ na sinin jon chaꞌ quitejndeihanꞌ ꞌoꞌ, chito chaꞌ ntejndeihanꞌ ja. 31 Nein covijndaꞌ jnan na nanꞌxuan nnꞌan tsonnangue. Nanein ndyuiiꞌ ntyja na tsixuan juu yutyia na icoꞌxen juu quiiꞌ nꞌon nnꞌan. 32 Ndoꞌ vi na jndë jnanꞌve nnꞌan ja nnon tsonjnꞌaan na nnanꞌcueeꞌhanꞌ ja, yajoꞌ joo nnꞌan na ninvaa tsonnangue ndyontyjahan ntyja njan.
33 Jñꞌoonvaꞌ itso jon chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ nchu vaa na ngenon jon na ngueꞌ jon. 34 Majoꞌ tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:
—Majndë jndyë́ na juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui itsiquindyihanꞌ na nquii Cristo tyiꞌjeꞌquintycüii na ncꞌoon jon. Ndoꞌ na nndaꞌ, ¿Ndu na matsuꞌ na nquii jon na conduihin tsansꞌa na jñon Tyoꞌtsꞌonhin quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, nnanꞌvehanhin na nnanꞌcueeꞌhan jon? ¿Nin juu na nndaꞌ na matsuꞌ na conduihin tsansꞌa na jñon Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan?
35 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:
—Ja na condui naxuee quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, chjo ro xjen na vi mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Ngꞌe joꞌ ninnquiiꞌchen cꞌonhoꞌ ntyja njan viochen xjen na mꞌanntyëchën yo ꞌoꞌ, chaꞌ juu na condui natyia tyiꞌncjuꞌ cjehanꞌ ꞌoꞌ. Ee tsꞌan na mꞌaan nacje ꞌnaanꞌ natyia, tyiꞌquintjii juu yuu jon vjayꞌoonhanꞌhin. 36 Majoꞌ ja na condui naxuee, viochen xjen na mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, cantyja nꞌonhoꞌ na condui ja nquii naxueeꞌñeen. Xe na aa nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, nnanꞌxuanhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon na nquii jon conduihin naxuee.
Ndoꞌ vi na jndë sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, tja jon ncüii joo naijon ntyꞌiuuꞌ.
Tyiꞌninꞌcantyja nꞌon nnꞌan judíos Jesús
37 Ee min na jndye nnon tsꞌian totsꞌaa Jesús tondëëhan na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ yo najndei nquii tsꞌan, mancüiixjen tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhan jon. 38 Nndaꞌ tui chaꞌ quitsiquindëhanꞌ jñꞌoon na toninncyaa juu Isaías, tsan na totsinin nchu vaa ꞌnan na nguaa. Tso jon:
Ta, ¿Nin juu na vantyja tsꞌon jñꞌoon na conincyá?
Ndoꞌ juu Isaíasꞌñeen tsontyichen jon ncüiichen jñꞌoon:
¿Nin juu na jndë siꞌman Tyoꞌtsꞌon nnon ntyja najndei na condui nquii jon?
39 Siꞌman Isaíasꞌñeen nchu vaa na ndiquindëë na ngantyja nꞌon nnꞌan judíos Tyoꞌtsꞌon, ee vaa ncüiichen jñꞌoon na tso tsanꞌñeen:
40 Chaꞌxjen tsꞌan na nchjaanꞌ, ndiquindyiaaꞌ juu, manndaꞌ sꞌaa Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ tyincyaa jon na jnanꞌqueꞌ nꞌonhan tonnon jon.
Nanꞌminꞌ tui chaꞌ tyiꞌjeꞌquitquenhan cüenta nchu vaa na ntꞌue tsꞌon jon yohan min na jeꞌcüaaꞌ nꞌonhan yo ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na itsꞌaa jon.
Ndoꞌ tsontyichen Tyoꞌtsꞌon nnon Isaíasꞌñeen:
Ee xe na aa ntquenhan cüenta nchu vaa ntꞌue tsꞌön yohan ndoꞌ ncüaaꞌ nꞌonhan juuhanꞌ,
ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ ntcüeꞌ nꞌonhan jnanhan, ndoꞌ ngꞌe joꞌ ntsinꞌman ja ñuaanhan.
Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon. 41 Sinin Isaíasꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ nquii Jesús ya sinin jon jñꞌoonvaꞌ xjen na tityincyooꞌ nnon jon na titꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.
42 Majoꞌ min na nndaꞌ tso Isaíasꞌñeen, jndye nnꞌan na mꞌan nꞌian quiiꞌ ntꞌan nnꞌan judíos, tëntyja nꞌonhan Jesús. Majoꞌ jnaanꞌ na ncyaahan nnꞌan tmaanꞌ fariseos, joꞌ tyiꞌquitjiꞌ jndyoyuhan na nndaꞌ. Ee xe na aa ntjiꞌ jndyoyuhan ntyja ꞌnaanꞌ jon, nque fariseosꞌñeen tyiꞌjeꞌncyahan na vanaan na nnanꞌjon nanꞌñeen xjen na covancüihan vatsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan Tyoꞌtsꞌon. 43 Ee joo nanmꞌannꞌianꞌñeen, neinntyichenhan na quindue ntyjehan na ya jndyi contꞌahan, chichen na ntyja nꞌonhan na juu Tyoꞌtsꞌon ngitso na ya ntyjii jon yohan.
Jñꞌoon na incyaa Jesús, coxenhanꞌ nnꞌan yo ꞌnan na conanꞌtjahan
44 Yajoꞌ jndei ticꞌuaa ꞌndyo Jesús. Tso jon:
—Minninchen tsꞌan na vantyja tsꞌon ja, tsanꞌñeen chito xiaꞌntyi ja vantyja tsꞌon juu. Mantyi vantyja tsꞌon juu nquii Tyëhöꞌ na jñon jon ja. 45 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na jndë jndyiaaꞌ juu ja, mantyi jndë jndyiaaꞌ juu nquii jon na jñon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. 46 Ja na condui naxuee jndë jndyö tsonnangue na mancya naxuee quiiꞌ ñuaan nnꞌan, chaꞌ minninchen tsꞌan na vantyja tsꞌon ja, ncüjiꞌhanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ natyia. 47 Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na nndyii jñꞌoon na mancya, min tyiꞌquitsiquindë juuhanꞌ, chito ja tsixuan na ntcoꞌxën tsanꞌñeen ꞌnan na itsitjahin. Ee chito tꞌion Tyëhöꞌ tsꞌian ja na ntcoꞌxën nnꞌan yo ꞌnan na conanꞌtjahin. Tꞌion jon tsꞌian ja na quitsinꞌman ñuaan nnꞌan. 48 Juu tsan na tyiꞌcueeꞌ tsꞌon ja ndoꞌ min tyiꞌcyꞌoon juu cüenta jñꞌoon na mancya, vaa ncüii na ntcoꞌxenhanꞌhin. Juu xuee na matsꞌiañꞌen, manquentyi jñꞌoon na jndë sinën, joohanꞌ ngitoꞌxenhanꞌ tsanꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ na jndë sitjahin. 49 Tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na veꞌ na jndeiꞌ nquii ꞌndyö na matsinën jñꞌoonminꞌ. Ee nquii Tyëhöꞌ na jñon ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, nquii jon tꞌion tsꞌian ja na quitsinënhanꞌ, ndoꞌ na quitsiꞌmanhanꞌ ndëëhoꞌ. 50 Ndoꞌ juu jñꞌoon na tquen jon, mavaaꞌ tsꞌön na incyaahanꞌ na tsixuan tsꞌan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu. Ngꞌe joꞌ ninnquiiꞌchen matsinën chaꞌxjen joo jñꞌoon na ndë siꞌman jon nnön.”
<- San Juan 11San Juan 13 ->
