Tomꞌaan Pablo tyuaa chjo Malta na mꞌaan ndaandue xiꞌjndiohanꞌ
1 Ndoꞌ vi na jndë jnꞌmán já juu naviꞌñeen, yajoꞌ taaꞌ nꞌö́n na juu tyuaaꞌñeen jndyuhanꞌ Malta. 2 Nque nnꞌan ndyuaaꞌñeen jntꞌahan na ya nnꞌanhan yo já. Ee jnanꞌntjonhan chon ndoꞌ jnduehan na quitꞌö́n chon, ngꞌe tein jndyi na covaꞌ. 3 Ndoꞌ Pablo, sincüi jon cüii sëëꞌ nonjnein. Majoꞌ xjen na tëquityion jonhanꞌ nnon chon, jndiꞌnon ncüii quitsu na inannon oꞌ juu chonꞌñeen. Tyen tꞌa oꞌ ntꞌö jon. 4 Ndoꞌ nque nnꞌan ndyuaaꞌñeen, xjen na jntyꞌiahin na tyiꞌninꞌquitsiquindyaa oꞌ ntꞌö jon, jnanꞌnein nquehan yo ntyjehan. Jnduehan: “Juu tsanvahin, tyiꞌnan ro na conduihin tsꞌan na iscüje juu nnꞌan, ee min na tatueꞌ jon quiiꞌ ndaandue, majoꞌ juu na itꞌuiihanꞌ tsꞌan ntyja na itsitjahin, tyiꞌquiꞌndyiihanꞌhin na ngüandoꞌntyichen jon.”
5 Majoꞌ juu Pablo, sitoncüiiꞌ jon ntꞌö jon, mana tyioo juu choꞌñeen tyquiiꞌ chon, min taꞌnan natëꞌ tjon jon. 6 Ndoꞌ nanꞌñeen jeꞌ, tominndooꞌhan na aa ndyiiꞌhanꞌ tcooꞌhin, oo aa na ngiootohin na mana ngueꞌ jon. Ndoꞌ tja xjen na cominndooꞌhan, ndoꞌ jntyꞌiahan taꞌnan tjon jon, yajoꞌ scüejndyohanꞌ na mꞌaanꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ jon, taꞌhan jnduehan na conduihin ncüii tyoꞌtsꞌon.
7 Ndoꞌ naijon na totꞌö́n chon, mandyo joꞌ na mꞌan tyuaa cüentaaꞌ juu tsan na conintquehin tyuaaꞌñeen na mꞌan ndaandue xiꞌjndiohanꞌ. Juu tsanꞌñeen jndyu jon Publio. Tyꞌoon jon cüenta já vaaꞌ jon ndoꞌ tixeeꞌ jon já chaꞌ vi ndye xuee. 8 Ndoꞌ sijonhanꞌ na nquii tye juu tsanꞌñeen, viiꞌ jon. Iyꞌoon tjuenꞌhin ndoꞌ iteiiꞌ jon neonꞌ. Joꞌ na tëquindyiaaꞌ Pablohin. Sinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen, ndë joꞌ tyio jon ntꞌö jon cjooꞌ tsanꞌñeen, sinꞌman jonhin. 9 Ndoꞌ vi na jndë tui na nndaꞌ, mañoon nnꞌan vꞌi na mꞌanhan juu ndyuaaꞌñeen, tyꞌehan na mꞌaan Pablo ndoꞌ mantyi sinꞌman jonhan. 10 Ndoꞌ nanꞌñeen jeꞌ, jndye nnon naya na jntꞌahin já, ndoꞌ juu xjen na mantꞌuí yo vꞌaandaa na ngitsá nntꞌá, tyincyahan ꞌnan na tcanhanꞌ na tijntꞌue viochen xjen na toquiñjö́n nato yo vꞌaandaa.
Tueeꞌ Pablo tsjoon Roma
11 Jndë na tënon ndye chiꞌ na squë́ juu ndyuaa Maltaꞌñeen, jntꞌuí joꞌ yo ncüiichen vꞌaandaa. Juuhanꞌ tsjoon Alejandría jnanhanꞌ. Juu ndyuaa Maltaꞌñeen, joꞌ jndë ntjo ya vꞌaandaaꞌñeen nguesuaꞌ. Stahanꞌ joꞌ chuuꞌ ndëë ntyꞌö Cástor yo Pólux. 12 Sá, squë́ tsjoon Siracusa naijon na cotsacüentyjeeꞌ ntꞌaandaa, tsjoonꞌñeen tomꞌán yá vi ndye xuee. 13 Jntꞌuí joꞌ, santyë́chë́n, ngiaaꞌviꞌ ndyuaa sacüenö́n ata squë́ tsjoon Regio. Ndoꞌ tonco ncüiichen xuee, tyioo vi jndye na jnanhanꞌ tontyja na conduiꞌ ncjuu tsonjnꞌaan. Juu jndyeꞌñeen tëntyquehanꞌ vꞌaandaa tontyja na cotsá. Ndoꞌ xee na jndë ve, squë́ tsjoon Puteoli. Joꞌ jntꞌuí vꞌaandaaꞌñeen. 14 Juu tsjoonꞌñeen, joꞌ jndiö́ vendye nnꞌan na vantyja nꞌon Cristo. Jndue nanꞌñeen na quintjo ya já yohan ncüii nen xuee. Vi jndë joꞌ, santyë́chën, ndoꞌ squë́ juu tsjoon Roma. 15 Ndoꞌ nque nnꞌan Romaꞌñeen na vantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, xjen na jndyehan na ñjö́n nato, jnduiꞌhan, jndyoquitjonhan já xenꞌ tsjoon Foro de Apio ndoꞌ mañoon ntyjehan jndyoquitjonhan já ncüii joo na jndyu Tres Tabernas. Ndoꞌ juu Pablo, xjen na jndyiaaꞌ jonhan, tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ tꞌoon jon na xoncüii tsꞌon jon. 16 Ndoꞌ juu xjen na squë́ tsjoon Roma, juu capitánꞌñeen tyincyaa jon cüenta nnꞌan na mꞌan naviꞌ ntꞌö nquii tsan na tëquintyja na coꞌxen tsoñꞌen sondaro. Majoꞌ juu Pablo, tyincyahan na vanaan na ncꞌoon ndyaꞌ jon yo ncüii sondaro na ntquen tsanꞌñeen cüentahin.
Tsjoon Roma toninncyaa Pablo jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon
17 Xuee na jndë ndye na squë́ Roma, ndoꞌ tqueenꞌ Pablo nnꞌan na conintque quiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaan nnꞌan judíos juu tsjoonꞌñeen. Ndoꞌ vi na jndë tëncüi nanꞌñeen na mꞌaan jon, tso jon ndëëhan:
—ꞌOꞌ ntyjë, minꞌncüii tacotsitja ja ndëë ntyjëëhë nnꞌan judíos, min ntyja ꞌnaanꞌ costumbre na tquen ndochiihi na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen. Majoꞌ min na nndaꞌ, tsjoon Jerusalén tyꞌonhan ja ndoꞌ tyincyahan cüenta ja nduee nnꞌan tsjoonvahin. 18 Ndoꞌ nanꞌñeen jeꞌ, tanhan na ncö quitsjö nin ꞌnan na sitja ja. Ndoꞌ vi na jndë jndyehan jñꞌoon na sinën, ninꞌquinanꞌquindyaahan ja, ee taaꞌ nꞌonhan na tanin ꞌnan sꞌaa na chuhanꞌ na cüꞌiö. 19 Majoꞌ nque ntyjëëhë nnꞌan judíosꞌñeen, ninvito taꞌhan na tyíꞌquintjo ngiohan na ndyaa ja. Joꞌ na tcꞌan na nquii ta tsanmꞌaantsꞌian tꞌman tsjoonvahin ntsijndaꞌ jon jñꞌoon njan. Majoꞌ chito na jndyö ntjoo na ntquën nnꞌan ndyuaa tsjön nnon tsꞌian. 20 Mangꞌe joꞌ tquënꞌ ꞌoꞌ na ntyꞌia ꞌoꞌ ndoꞌ na ntsinën yohoꞌ. Ee jaa nnꞌan judíos, contyja nnꞌön na nncüjeeꞌ nquii jon na conduihin na ntsinꞌman jon ñuan njanhan. Ndoꞌ ja ndö, vantyja tsꞌön na jndë jndyo jon. Tsojnaanꞌ joꞌ na tyen tyen carenamin ntꞌö.
21 Ndoꞌ tꞌa nanꞌñeen ꞌndyo jon, jnduehan:
—Nque ntyjëëhë nnꞌan ndyuaa Judea, minꞌncüii tson taconanꞌcüenonhan ntjoohin ntyja ꞌnanꞌ, min xjen na squehan ntjoohin, minꞌncüii jñꞌoonviꞌ taconanꞌneinhan cjoꞌ. 22 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon xco na vantyja nꞌonhoꞌ, já ninꞌquindyë́ nchu vaa na mavaaꞌ tsonꞌhanꞌ, ee mangiö́ na tsoñꞌen nnꞌan conduehan na juu na vantyja nꞌonhoꞌ Jesús, tyiꞌxeꞌcüijntꞌuehanꞌ.
23 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen jnanꞌjndaꞌhan nin xuee na ngancüii nndaꞌhan, ndoꞌ ya tueeꞌ juu xueeꞌñeen, jndye jndyi nanꞌñeen tëncüihan juu vꞌaa na mꞌaan ya Pablo. Vitsjoon taꞌ jon na sinin jon ndëëhan ata xjen tman. Jñꞌoon na siquiꞌmaanꞌ jonhan na ncyahan na nquii Tyoꞌtsꞌon ntyeꞌntjon jonhan ntyja na cotsamꞌanhan. Sinin jon ndëëhan jñꞌoon na tquen Moisés yo jñꞌoon na toninncya nnꞌan na tonanꞌnein jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ nchu vaa ꞌnan na nguaa. Tijntꞌuehin joo jñꞌoonꞌñeen na ninꞌcüantjon jon nnꞌan judíosꞌñeen na cantyja nꞌonhan na nquii Jesús conduihin Cristo. 24 Ndyiiꞌ nanꞌñeen na tëntyja nꞌonhan jñꞌoon na sinin jon, majoꞌ vendyehan tyíꞌcantyja nꞌonhinhanꞌ. 25 Ndoꞌ tsojnaanꞌ na tyiꞌninꞌncüii na jnanꞌtiuhan ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na jndyehan, joꞌ na tyeꞌ na tycyahan. Majoꞌ sinin jndyee Pablo ndëëhan ncüii jñꞌoon, itso jon:
—Mayuuꞌ jñꞌoon na siꞌman Espíritu Santo nnon Isaías tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Juu tsanꞌñeen sinin jon jñꞌoonꞌñeen ndëë ndochiihi na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen. Tso jon:
26 Joo nnꞌan ndyuaavahin, ndö jñꞌoon na cjaꞌquitsuꞌ ndëëhan:
“Min na jndye jnda na condyehoꞌ jñꞌoon na matsiquiꞌmanꞌ jahoꞌ, majoꞌ xeꞌcüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ.
Ndoꞌ min na jndye nnon na matsꞌa na cojntyꞌia ndëëhoꞌ, majoꞌ xeꞌquitquenhoꞌ cüenta ꞌnan na itsiꞌmanhanꞌ.
Nndaꞌ vaa na coquenonhan chaꞌ tyiꞌntquenhan cüenta ꞌnan na cojntyꞌiahin na matsꞌa, min na ncüaaꞌ nꞌonhan nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na matsiquiꞌmanꞌhan.
Ee xee na aa ntquenhan cüenta ndoꞌ na ncüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ, yajoꞌ ntcüeꞌ nꞌonhan jnanhan na tonnön, ndoꞌ na ntsinꞌman ja ñuaanhan.”
28 Ndoꞌ tsontyichen Pablo ndëë nnꞌan judíosꞌñeen: —Joꞌ ꞌoꞌ ntyjë, juu jñꞌoonvahin ntyja na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ na itscüenon jonhanꞌ ndëë nnꞌan na mañoon tsjan conduihan yo ꞌoꞌ. Joo nanꞌñeen nnanꞌvehinhanꞌ.
29 Ndoꞌ joo nnꞌan judíosꞌñeen, vi na jndë jndyehan jñꞌoonvaꞌ, jnduiꞌhan. Jndye jñꞌoon na tyíꞌcüijon na tonanꞌneinntyichenhan yo ntyjehan.
30 Ndoꞌ Pablo, quindë ve chu na tomꞌaan ya jon ncüii vꞌaa na veꞌ chiꞌ ro chiꞌ ro totyion jonhanꞌ. Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na totsaquijntyꞌiahan jon, joꞌ chu jon cüentahan. 31 Toninncyaa jon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan. Ndoꞌ mantyi totsiꞌman jon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ ta Jesucristo. Tꞌman vaa na tyincyaahanꞌ na totsiꞌman jon jñꞌoonꞌñeen ndëë nnꞌan ndoꞌ minꞌncüii tsꞌan tasitsanꞌhin.
